Onesnaženje zaradi fosilnih goriv v svetu povzroči eno od petih smrti

V novi študijo po navedbah britanskega Guardiana ocenjujejo, da so fosilna goriva leta 2018 povzročila smrt 8,7 milijona ljudi. Kurjenje fosilnih goriv je krivo za skoraj tretjino smrti v vzhodni Aziji, vključno s Kitajsko. V Evropi in ZDA je delež več kot 10-odstoten, v Južni Ameriki in Afriki pa precej nižji.

"Pogosto govorimo o nevarnosti izgorevanja fosilnih goriv v smislu ogljikovega dioksida in podnebnih sprememb, spregledamo pa potencialne učinke na zdravje," je za francosko tiskovno agencijo AFP poročilo komentiral eden od avtorjev študij Joel Schwartz iz bostonske univerze Harvard. Potencialno obvarovanje milijonov življenj bi morala biti po njegovi oceni močna dodatna spodbuda za odločevalce, da bi ti zmanjšali izpuste toplogrednih plinov in pohitrili premik v smeri zelene energije.

Po svetu onesnaženost zraka skrajša življenje za povprečno dve leti, so pokazale predhodne raziskave. Najslabše jo odnesejo Azijci, kjer je zaradi slabe kakovosti zraka življenje krajše za 4,1 leta na Kitajskem, 3,9 leta v Indiji in 3,8 leta v Pakistanu. V nekaterih regijah teh držav je učinek še dvakrat tolikšen.

V Evropi je zaradi slabega zraka življenjska doba povprečno skrajšana za osem mesecev.

Nova raziskava sicer skorajda podvaja dosedanje ocene smrti zaradi onesnaženja, ki ga povzročajo fosilna goriva. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnaženost zraka, vključno s tisto v notranjih prostorih, letno ubije sedem milijonov ljudi. Od tega WHO 4,2 milijona smrti pripisuje zunanjemu onesnaženju. Je pa do približno enakih rezultatov kot raziskovalci sedaj nedavno prišla tudi študija Globalno breme bolezni.

V primerjavi z drugimi razlogi prezgodnjih smrti onesnaženost zraka vsako leto terja 19-krat več življenj kot malarija, devetkrat več kot HIV oz. AIDS ter trikrat več kot alkohol, še navaja AFP.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču