Opozicijske stranke v DZ vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janeza Janše

Predlagatelji izpostavljajo, da se je Slovenija decembra lani odrekla dodatni kvoti cepiva, s tem pa številne državljane prikrajšala za pravico do zdravstvene oskrbe. To je po besedah predsednika LMŠ Marjana Šarca sporno zlasti zato, ker je "cepljenje tisto, ki ga vsi priznavajo kot učinkovito v boju proti epidemiji".

Pri posegih v medije predlagatelji Janši očitajo predvsem poseganje v Slovensko tiskovno agencijo (STA), ki ji je vlada ustavila financiranje javne službe. S financiranjem ne nadaljuje kljub temu, da ji to narekujeta tako zakon o STA kot sedmi protikoronski zakon. Pri tem "ne gre za to, kdo je pokazal kakšno pogodbo in kdo je ni, ampak za načrtno uničevanje STA", je na novinarski konferenci dejal Šarec.

Pri očitkih o vmešavanju v delo tožilstva predlagatelji navajajo, da vlada še vedno ni imenovala petih od desetih lani jeseni predlaganih tožilcev, očitajo ji tudi zavlačevanje s seznanitvijo z izbranima kandidatoma za evropska delegirana tožilca.

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da ustava jasno določa, kje so meje oblasti. "Vlada pa na žalost dnevno trka ob te ustavno določene meje in jih skuša rušiti," je navedel kot razlog za ustavno obtožbo. Opozoril je, da je v predlogu zapisan tudi očitek, da želi vlada preprečiti in zaobiti referendum o zakonu o investicijah v Slovensko vojsko.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa je ocenila, da se je zdravstveni krizi v času epidemije zaradi načina delovanja vlade pridružila še kriza demokratičnih vrednost. "Več kot očitno zato je, da Janez Janša države v krizi ne zna voditi," je dejala.

Po Šarčevih besedah se ob vložitvi predloga v DZ prvenstveno ne sprašujejo, kje bodo dobili potrebnih 46 glasov poslancev, dajejo pa z njim "možnost vsakemu poslancu, da se izjasni". O podpisih pod predlog so se sicer pogovarjali tudi z nedavno ustanovljeno poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki pa se ni odločila prispevati podpisov. "Nismo pa nič govorili o podpori na samem glasovanju," je dejal.

Povedal je še, da med drugim predlagajo, da DZ sprejme sklep, da o predlogu ustavne obtožbe poda mnenje predsednik republike.

Predsednik DZ pošlje predlog obtožbe predsedniku vlade, ki lahko pisno ali ustno na seji DZ nanj odgovori. Na seji lahko predlog obtožbe obrazloži tudi predstavnik predlagatelja. O obtožbi odloči DZ s sklepom. Za to, da predlog ustavne obtožbe pride do ustavnega sodišča, ga mora v DZ podpreti vsaj 46 poslancev. Sklep o obtožbi predsednik DZ pošlje ustavnemu sodišču.

Od ustanovitve DZ do danes je bilo vključno s tokratnim vloženih šest predlogov za obtožbo predsednika vlade pred ustavnim sodiščem in en predlog za obtožbo predsednika republike, a DZ v nobenem primeru predloga ni sprejel.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi