Vid Legradić | 28. 3. 2022, 09:40
Ima suša v Sloveniji res kaj opraviti z vojno v Rusiji? (raziskuje: Vid Legradić)
V Sloveniji že dva meseca nismo imeli omembe vrednih padavin. Mesečna statistika za marec še ni bila objavljena, a že februar je postregel z uvodom v sušo.
Povprečna temperatura zraka v februarju 2022 je bila nad dolgoletnim povprečjem, prav tako osončenost (ARSO). Posledice takšnih suš poznamo, razlogov zakaj do njih pride pa ne povsem.
Razlog tiči v množici tisočerih dejavnikov, ki se za nastanek sušnega obdobja, kot ga imamo letos, morajo dopolniti kot sestavljanka. Kateri so najbolj očitni in zakaj do suš v Sloveniji sploh pride?
Večina suš narave ne bi niti zmotile, če ne bi bilo na svetu človeka. Ta je s svojimi dejavnostmi spremenil pokrajino in jo za sušna obdobja naredil bolj dovzetno. Če je bil nekoč na nekem področju gozd, zdaj pa je namesto njega tam polje, se suša na tem področju pojavi prej. Do nedavnega so bile naravne suše pojavi, ki so jih sprožili ciklični vremenski vzorci, predvsem količina vlage in toplote v zraku, kopnem in morju. Toda vreme se v obdobju zadnjih stotih let rapidno spreminja. Na porazdelitev padavin po novem vplivajo tudi anomalije površinskih temperatur, zlasti nad morjem. Te spreminjajo kroženje zraka po svetu. To predrugači vse. Novi vremenski vzorci tako na nekem področju povzročajo motnje v ustaljeni količini padavin, kar sproži zaporedje dogodkov, ki vodijo v sušo. V primeru, ko se sneg tali prej kot običajno, se količina podzemne vode zmanjša in to vpliva na sušo v poletju.
Namenimo nekaj besed trenutni suši v Sloveniji.
Pojavila se je zaradi močnega azorskega anticiklona, središča stalnega visokega zračnega pritiska nad Atlantikom, ki se je preko Evrope razširil nad naše kraje.
Ob azorskem anticiklonu smo zmeraj (tudi v prejšnjih tednih) bili izpostavljeni suhim zahodnim ali jugozahodnim vetrovom (ki so nad nas teden dni nazaj prinesli tudi saharski pesek). Zdaj pa še k neobičajnemu delu trenutne suše: nad Sibirijo obstaja še eno središče stalno lepega vremena. Tudi to se (predvsem pozimi) rado razširi preko Rusije v Evropo in nad naše kraje. Običajno se azorski in sibirski anticiklon izmenjujeta, v tokratnem marcu pa sta se združila za več tednov, kar je neobičajno. Združitev je bila tako močna, da je izničila vsako vremensko motnjo, ki je prišla iz smeri Atlantika in jo preusmerila na sever.
Ni dvoma, da so za nenavadno vedenje obeh anticiklonov vsaj delno krive podnebne spremembe. Teorije zarote se obračajo celo v smer vpliva na vreme za potrebe vojskovanja v Ukrajini, saj se žejna vojska ne more učinkovito boriti.
Sreča trenutne suše je v tem, da se je zgodila marca. Zaradi razmeroma hladnega vremena in ker rastje še ni ozelenelo, izparevanje vode ni tako drastično kot poleti. Je pa taka pomladanska suša, kot jo trenutno v Sloveniji imamo (in jo lahko imenujemo tudi kmetijska suša), lahko uvod v resnično poletno sušo, ko pomanjkanje vode ne prizadene le kmetijstva, ampak vso družbo. Takšne suše (v pravem pomenu besede) smo med aprilom in septembrom v zadnjih 50 letih imeli 18-krat: v leth 1967, 1971, 1976, 1983, 1984, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003, 2006, 2007, 2009, 2011, 2012, 2013 in 2017 (Ministrstvo za okolje in prostor RS). Vzorec zgoščevanja suš je jasno viden tekom zadnjih 20 let ter žal tudi na področju Slovenije potrjuje povezavo suš s podnebnimi spremembami in segrevanjem ozračja.
Proti sušam se lahko tudi borimo. Za boj proti zmeraj pogostejšim sušam bo povsod, tudi v Sloveniji, potrebno uporabiti različne prijeme - od najosnovnejših, kot so na primer zajem deževnice, trajnostno upravljanje gozdov in negovanje mokrišč, do zahtevnejših, na primer uveljavljanje trajnostne proizvodnje energije, razogljičenje prometa ter spremembe vladnih in kmetijskih politik. Preobrazba družbe je zahtevna in počasna stvar, zato lahko ta trenutek računamo le na naravo samo. Ta bo, kot kažejo napovedi, trenutno sušo učinkovito končala čez nekaj dni.
