Vid Legradić | 30. 11. 2021, 08:30
Podnebni pomen morskega ledu (in njegov vpliv na kroženje oceanov)
Ste vedeli, da morski led ni slan? Ko nad morje pritisne mraz, začne njegova površina zmrzovati. Med tem procesom se izloči sol. Ta ostaja v vodi in se potiska pod zaledenelo ploskev. Zaradi tega ima morska voda pod ledom višjo koncentracijo soli. Ta bolj slana voda je gostejša od okoliške oceanske vode, zato se spusti proti dnu in potuje naprej proti manj slanim področjem oceana. To pomeni, da morski led vpliva na gibanje oceanskih voda in prispeva h globalnemu kroženju oceanov. Morski led je povezan z uravnavanjem oziroma spremembami globalnega podnebja.
Z morskim ledom je v najboljšem primeru pokritih približno 12 % svetovnih morij, kar z drugačnim številom pomeni 7 % zemeljske površine. Že iz relativno visokega odstotka je razviden pomemben podnebni pomen morskega ledu.
Tako velike zaledenele površine igrajo pomembno vlogo v ravnovesju globalnega vremena. Morski led ni enak celinskemu ledu, ledenim goram ali ledenikom. Slednji nastanejo iz sladke vode ali snega, morski led pa kot edini nastane le iz slane vode. Nastaja in topi se prav tako v oceanu. Zaradi nenehnega valovanja oceanske vode se lahko morski led razvije v različne oblike.
Morski led je sestavni del morske krajine v polarnih regijah in vpliva na naše globalno podnebje. Ko prekriva morsko gladino, njegova bela površina odbija sončno svetlobo nazaj v vesolje. S tem se ozračje segreva manj. Če polarnih območij morski led ne bi prekrival, bi sončno energijo morje absorbiralo in se ogrelo. Spremenila bi se narava morskih tokov, zraven pa bi se dvignila še zračna temperatura. Polarni jug in sever sta ujeta v nenehen proces taljenja in zmrzovanja morskega ledu. Ta cikel je povezan s polarnim poletjem in zimo, ki v okviru večnega dneva in noči vsak vztrajata pol leta. Morski led nastaja preko polarne noči in se topi preko polarnega dneva, vendar nikoli toliko, da bi popolnoma izginil. Razen, če se temperatura ozračja zviša. Že majhen dvig le-te je problematičen, saj več sončnih žarkov doseže morje in sčasoma povzroči še večje segrevanje. Precej neprijetna stvar.
Prav zaradi opisanega ravnovesja so polarna območja za podnebne spremembe ena od najbolj občutljivih na Zemlji. Z njegovim izginjanjem niso povezane le spremembe podnebja, ampak tudi spremembe ekosistemov. Na severni polobli so močno prizadeti polarni medvedi, saj za lov potrebujejo morski led. Na južnem polu so ogroženi pingvini, saj na morskem ledu valijo. Zaradi sprememb morskih tokov, ki so povezani s slanostjo morja, se spreminja količina planktona in dotok organske hrane v toplejše dele oceanov.
Dejstvo je, da se morski led umika, najhitreje na Arktiki.
Po podatkih Nase se je, odkar se je leta 1978 začel satelitski monitoring, morski led na severni polobli skrčil za 40 % (leto 2012). Še večji umik bo v kratkem omogočil odprtje severne plovne poti med Atlantskim in Tihim oceanom ob severnih obalah Kanade. Čeprav se za logistiko transporta to sliši dobro, je ozadje takšnega izginotja morskega ledu naravnost katastrofalno. Nekoliko boljše gre morskemu ledu na južni polobli. Antarktika je obkrožena z odprtim oceanom in zato hladnejša. Tam se je površina morskega ledu med letoma 1978 in 2014 povečala za 4 odstotke (Vir: NSIDC). Toda že leto kasneje se je ta površina začela drastično zmanjševati in je leta 2017 dosegla rekordno nizko vrednost.
Zdaj pa se vrnimo na začetek.
Še kako uporabna informacija, če na polarna področja gledamo kot na ledeno puščavo.
