Za MMC je Pavel Gantar, doktor socioloških znanosti, podrobneje spregovoril o nedavnem spreminjanju pogojev za sodelovanje nevladnih organizacij pri posegih v okolje in ob tem opozoril, da je do tega prišlo brez dialoga z nevladniki, kar bi lahko pomenilo kršitev Aarhuške konvencije.
S Pavlom Gantarjem so se pogovarjali tik pred sprejetjem tretjega protikoronskega svežnja in interventnega zakona o spodbujanju investicij. V intervjuju, ki si ga v celoti lahko preberete TUKAJ, je med drugim povedal tudi:
"V drugi protikoronski zakon so uvrstili člene od 100.a do 100.h pod krinko reševanja in zagona gospodarstva v koronski krizi. Prav režal sem se, saj naj bi drugi protikoronski zakon nehal veljati 15. junija, zdaj, s koncem epidemije, pa je nehal veljati celo prej, kar pomeni, da te določbe za nevladnike niso imele nobenega smisla. V tem času se tako ali tako ni dalo začeti nobenega projekta po tem postopku, zakaj so potem to sploh vključili v zakon? Jasno je, da so tam zato, da se sčasoma spremenijo v trajno rešitev."
Da je do tega nato tudi prišlo, je zaslužna pobuda SNS. S sprejetjem pobude se je namreč 100.f člen trajno umestil v Zakon o ohranjanju narave.
"S tem je postal ne le del protikoronskih svežnjev, ampak trajne rešitve. Podobno se je v tretjem protikoronskem svežnju kompletnemu segmentu od 100.b do 100.h člena podaljšala veljavnost do 31. decembra 2021. Torej daleč v pokoronski čas, če verjamemo, da ne bomo imeli kmalu še večje in hujše krize."
Aarhus, 25. junij 1998: v imenu Republike Slovenije podpisujem Aarhuško konvencijo - mednarodno ustavo o sodelovanju javnosti pri okoljevarstvenih vprašanjih. Danes sta koalicija, in koalicijski sluga SNS, poteptala 20 let prizadevanj za transparentno okoljsko politiko. pic.twitter.com/tgnoWXUSDK
— Pavel Gantar (@PGantar) May 12, 2020
Novo na Metroplay: “Zdravstveno komuniciranje mora temeljiti na znanstvenih, preverljivih dejstvih!” | Mitja Vrdelja