28. 2. 2022, 16:10 | Vir: STA
Podnebne spremembe ogrožajo polovico prebivalstva: "Priložnosti za ukrepanje vse manj!"
Skoraj polovica prebivalcev planeta je zelo ranljiva za uničujoče vplive podnebnih sprememb, je v danes objavljenem poročilu posvaril Mednarodni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki deluje pod okriljem Združenih narodov (ZN). V poročilu so opozorili, da je priložnosti za ukrepanje vse manj, poročajo tuje tiskovne agencije.
Izumiranje vrst, propadanje ekosistemov, bolezni, ki jih prenašajo žuželke, smrtonosni vročinski valovi in nevihte, pomanjkanje vode, manjši pridelek - vse to se zaradi naraščajočih temperatur občutno poslabšuje, poročilo IPCC povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Po ugotovitvah poročila je med 3,3 in 3,6 milijarde ljudi "zelo ranljivih za podnebne spremembe".
"Učinki, ki jih opažamo danes, se pojavljajo veliko hitreje, so bolj moteči in bolj razširjeni, kot smo pričakovali pred 20 leti," navedbe poročila povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Samo v zadnjem letu je svet na štirih celinah zajel plaz poplav, vročinskih valov in gozdnih požarov brez primere. Vse te posledice podnebnih sprememb pa se bodo v prihodnjih desetletjih dodatno okrepile, tudi če se bo onesnaževanje s fosilnimi gorivi hitro zmanjšalo, je opozoril IPCC.
V oceni IPCC - šesti po letu 1990 - je velik poudarek namenjen obvladovanju neizogibnih podnebnih vplivov. Kot je opozoril znanstvenik in sopredsedujoči IPCC Han-Otto Pörtner, vlade še vedno ne storijo dovolj, da bi preprečile najhujše grožnje za življenje in zdravje. "Časa za ukrepanje je vse manj," je besede Pörtnerja povzela dpa.
V 3600 straneh dolgem poročilu je jasno zapisano, da se morajo države, medtem ko si prizadevajo krivuljo emisij ogljikovega dioksida obrniti navzdol, pripraviti tudi na podnebni udarec, ki se mu v nekaterih primerih ne bo več mogoče izogniti, navaja AFP.
Med ključnimi ugotovitvami poročila je po poročanju AFP prepletenost usode človeških in naravnih sistemov. Poročilo tako poudarja, da podnebnih sprememb ne bo mogoče zajeziti, če se ne bo obnovilo in zaščitilo degradirane gozdove in oceane, ki skladiščijo ogljik, ter da ekosistemi, od katerih smo ljudje in druge oblike življenja odvisni zaradi čiste vode, zraka in prsti, zaradi hitrega segrevanja ne bodo preživeli nepoškodovani.
Nekateri večji vplivi so že nepopravljivi, na primer verjeten propad skoraj vseh plitvovodnih koral.
Gre za nadaljevanje avgusta lani objavljenega poročila IPCC, v katerem je bilo ugotovljeno, da bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. Ocene IPCC so namreč razdeljene na tri dele, vsak od njih pa ima svojo prostovoljno delovno skupino, ki jo sestavlja več sto znanstvenikov.
V drugem delu ocene je IPCC ocenila, da je do 14 odstotkov kopenskih vrst izpostavljenih "zelo visokemu" tveganju izumrtja že ob segrevanju za 1,5 stopinje Celzija, kar je okrepilo pozive k ohranitvi 30 do 50 odstotkov svetovnega kopenskega in oceanskega ozemlja.
Do leta 2050 bo več kot milijarda ljudi živela na obalnih območjih, ki bodo zelo ranljiva za neurja, ki jih bo do takrat dodatno okrepilo naraščanje morja. Pri tem bodo najbolj prizadeti najrevnejši prebivalci.
Poročilo opozarja tudi na nepovratne in potencialno katastrofalne spremembe v podnebnem sistemu, znane kot točke preloma, ki se sprožijo pri različnih pragovih globalnega segrevanja.
Te točke preloma vključujejo taljenje ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki, spreminjanje porečja Amazonke iz tropskega gozda v savano in motnje globalnih oceanskih tokov, ki razporejajo toploto po svetu.
"Zbrani znanstveni dokazi so nedvoumni: Podnebne spremembe ogrožajo blaginjo ljudi in zdravje planeta," je zapisano v poročilu.
Z nadaljnjim odlašanjem pri zmanjševanju onesnaževanja z ogljikom in pripravah na vplive podnebnih sprememb, "bomo zamudili kratko in hitro iztekajočo se priložnost, da zagotovimo živahno in trajnostno prihodnost za vse," poročilo še povzema AFP.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je po objavi poročila obtožil svetovne sile, da so se "zločinsko" odrekle vodstvu, in največje onesnaževalce obtožil, da spodbujajo uničujoče segrevanje, ki ogroža ljudi in planet.
"Ta opustitev vodenja je kazniva. Največji onesnaževalci na svetu so krivi za požig našega edinega doma," je po poročanju AFP dejal Guterres.
Udeleženci virtualne dvotedenske konference, na kateri razglabljajo o poročilu, so ob tem poudarili, da tudi ruska invazija Ukrajine ne more odvrniti pozornosti od resnic, navedenih poročilu. "Ignoriranje tega poročila ali podnebnih sprememb preprosto ne pride v poštev," je za AFP dejal znanstvenik in sopredsedujoči IPCC Pörtner. Podnebne spremembe je označil za "eksistenčno grožnjo".
Vodja ukrajinske delegacije Svitlana Krakovsk je na zadnjem plenarnem zasedanju konference spregovorila o povezavi med konflikti in globalnim segrevanjem. "Podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, in vojna v Ukrajini imata iste korenine - fosilna goriva in naša odvisnost od njih," je dejala.
"Današnje poročilo kaže, da so posledice podnebnih sprememb že med nami in da nas bodo prizadele močneje, kot se je doslej domnevalo, najbolj pa bodo prizadele najbolj ranljive skupine," so v skupnem sporočilu za javnost zapisali pri britanskem predsedstvu podnebne konference COP26, egipčanskemu predsedstvu podnebne konference COP27 in sekretariatu Konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC).
Razvite države so pozvali, naj izpolnijo svojo zavezo, da bodo do leta 2025 vsaj podvojile financiranje prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju, da bi se tako doseglo ravnovesje med financiranjem prilagajanja in blaženjem, so med drugim zapisali.
