Poljaki in Madžari vztrajajo pri blokadi evropske pomoči članicam, nemški mediji kritični do Janše

V 460-članskem spodnjem domu poljskega parlamenta je vladni predlog podprlo 236 poslancev, 209 jih je bilo proti, eden se je vzdržal. Glasovanje je potekalo nekaj ur pred vrhom EU, v središču katerega je sveženj za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije covida-19 v vrednosti 1824 milijard evrov, potem ko sta Madžarska in Poljska v začetku tedna blokirali bistvena dela tega svežnja, tudi večletni proračun EU. V danes sprejeti resoluciji poljski poslanci pozivajo vlade članic EU, naj se vrnejo za pogajalsko mizo in poiščejo dogovor, ki bo "spoštoval suverene pravice držav članic".

Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes na Facebooku zapisal, da Poljska nasprotuje "samovoljnemu merilu za vrednotenje, t.i. vladavine prava". Ponovil je, da ne morejo sprejeti tega mehanizma EU v tej obliki, saj bo vodil do prevlade političnih in samovoljnih meril nad poglobljeno analizo. Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je Nemčijo in EU obtožil, da skušata izvesti revolucijo in oblikovati "eno evropsko državo s sedežem v Bruslju ali morda Nemčiji". Poljska pa po njegovem mnenju brani svojo in suverenost drugih članic.

Tudi Budimpešta vztraja pri blokadi

Budimpešta je nekaj ur pred začetkom vrha EU danes potrdila, da vztraja pri blokadi svežnja. "Če se vprašanje glasi, ali bo premier Viktor Orban vložil veto, je odgovor ne, saj ga je že vložil," je na spletni novinarski konferenci dejal šef premierjevega kabineta Gergely Gulyas. Povedal je še, da je Orban o tem v pismu še obvestil vodstvo EU ter nemško kanclerko Angelo Merkel kot predsednico vlade predsedujoče Svetu EU. Možnosti, da bi na današnjem vrhu preko videopovezave lahko razbili blokado, so po besedah Gulyasa "na desetstopenjski lestvici enake ničli", poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Voditelji članic EU bodo danes na virtualnem zasedanju pozno popoldne razpravljali o izhodu iz krize, potem ko sta Madžarska in Poljska v začetku tedna zaradi nasprotovanja uredbi o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava blokirali bistvena dela svežnja za spoprijem Evrope z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije. Zaradi blokade grozijo zamude pri sprejetju svežnja.

FAZ: Slovenija napada nemško predsedstvo Sveta EU

V sporu o vladavini prava sta Madžarska in Poljska dobili zaveznika, slovenskega premierja Janeza Janšo, danes na svoji spletni strani piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Poudarja, da je Janša v pismu voditeljem članic unije neposredno napadel nemško predsedstvo Sveta EU.

Nemško predsedstvo je namreč z Evropskim parlamentom izpogajalo kompromis, ki predvideva pogojevanje koriščenja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava, ki po Janševem mnenju spodkopava julijski dogovor voditeljev držav članic, pojasnjuje časnik. Ob tem omenja tudi navedbe slovenskega premierja iz pisma, da "diskrecijskih mehanizmov, ki ne temeljijo na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne moremo imenovati 'vladavina prava'". Omenja tudi zapis, da pogodba o Evropski uniji ne dovoljuje diskriminacije nobene države članice na politično zahtevo druge članice ali katere koli evropske institucije.

"Te izjave imajo še posebej veliko težo, ker bo Slovenija od sredine leta 2021 pol leta predsedovala Svetu EU in je že zdaj del t.i. tria predsedujočih z Nemčijo in Portugalsko," piše časnik. Ob tem ocenjuje, da so Janševi očitki megleni in zavajajoči. "Prav tako ne ustrezajo stališčem, ki jih je Slovenija zastopala doslej," poudarja.

V skladu z izpogajanim kompromisom morajo o sankcijah proti članici, ki ne spoštuje vladavine prava, države članice odločiti s kvalificirano večino, kar pomeni 14 članic s skupno najmanj 65 odstotki prebivalstva EU, kar je po pisanju časnika v praksi visok prag. FAZ ob tem navaja še Janševo izjavo, da vladavina prava po definiciji pomeni, da o sporih odloča neodvisno sodišče in ne politična večina ali katera koli institucija.

A kot spomni časnik, so se voditelji julija po štirih dneh pogajanj odločili prav za to, da Evropska komisija v primeru kršitev predlaga ukrepe, od katerih bo Svet EU odločal s kvalificirano večino. Evropski parlament pa pri tem nima nobene vloge, še piše. Dodaja, da Janša vzbuja napačen vtis o pomembni vlogi parlamenta pri tem, ko evropskim poslancem očita dvojna merila.

Neodvisna sodna instanca pride v poštev šele po odločitvi Sveta. To je v današnjem odzivu za FAZ izpostavil tudi predsednik politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) v Evropskem parlamentu Manfred Weber. "Sodišče bi lahko sankcije zavrnilo z začasno odredbo. V vsakem primeru pa bo sodišče na koncu odločalo, ali so sankcije v skladu z zakonodajo," se je na Janševo pismo še odzval Weber. Povedal je še, da se slovenski premier ni pogovarjal z njim, čeprav je v isti politični družini.

Časnik še omenja, da se je Janša v sporu v EPP glede izključitve stranke Fidesz pogosto postavil na stran madžarskega premierja Viktorja Orbana. Zdaj imajo njegove poteze še večjo težo, ker od pomladi znova vodi vlado, piše FAZ in dodaja, da je Orbanov veto na ključna dela svežnja za spoprijem Evrope s pandemijo obudil razpravo o izključitvi Fidesza.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah