Potni listi o cepljenju proti covidu-19 vzbujajo tudi pomisleke o diskriminaciji

Razprava o posebnih potrdilih o opravljenem cepljenju proti covidu-19, po možnosti digitalnih, ki bi jih imetnik pokazal ob prehodu meje ali pa na primer ob vstopu na koncert, se je začela dejavneje razvijati z začetkom cepljenja konec lanskega leta.

V Evropi je med prvimi tovrstno pobudo dala Grčija, zlasti zaradi turizma, ki ga je pandemija covida-19 z omejitvami potovanj močno prizadela. Medtem so se za uvedbo posebnih potrdil že odločili v Islandiji, na Danskem in Švedskem.

Na Islandiji tako dobijo posebna oštevilčena potrdila vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu-19. Doslej je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v tej državi z nekaj manj kot 400.000 prebivalci s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 15.000 ljudi, okoli 5000 pa po podatkih islandskega ministrstva za zdravje tudi z dvema.

V Reykjaviku pričakujejo, da bo za imetnike teh potrdil veljala izjema za vstop v drugo državo brez obvezne karantene. Islandija je tako postala prva država, ki izdaja tovrstno listino, ki pa (še) ni mednarodno priznana.

Ta teden sta uvedbo digitalnih potnih listov o cepljenju proti covidu-19 napovedali Danska in Švedska. Tudi tam si želijo, da bi na ta način v pandemiji omogočili zlasti poslovna potovanja.

Na Danskem bo od konca februarja mogoče podatke o cepljenju proti covidu-19 vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal tri do štiri mesece.

Podobno korist si od potrdil o cepljenju obetajo na Švedskem, kjer napovedujejo, da bodo ustrezne aplikacije za uporabo na pametnih telefonih uvedli do 1. junija.

Švedske zdravstvene oblasti so ob tem napovedale, da bodo pri pripravi digitalnega potrdila o cepljenju sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), na ravni Evropske unije pa si bo Švedska prizadela za koordiniran pristop.

V WHO so sicer sredi januarja uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovali, češ da gre za diskriminatoren ukrep, saj konec koncev veliko ljudi še ni cepljenih niti to ni obvezno.

Precej previdne so razprave o tej tematiki v okviru EU. Voditelji članic EU so se prejšnji mesec na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov o potrditvi, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo.

V Evropski komisiji poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene. Nato je treba premisliti o uporabi v druge namene, pri čemer pa je ključno preprečiti diskriminacijo.

Poleg tega se vrstijo opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus, čeprav sama ne kaže simptomov covida. Več dognanj glede tega se od proizvajalcev cepiv pričakuje v prihodnjih dneh in tednih. Pri AstraZeneci so sicer že ugotovili, da njihovo cepivo lahko znatno zmanjša možnost prenašanja virusa naprej, vendar očitno ne povsem. Znanstveniki oxfordske univerze so izračunali, da se s cepljenjem možnost prenašanja bolezni zmanjša za 67 odstotkov.

Veliko zaskrbljenost vzbujajo tudi pojavi novih različic koronavirusa, ki bi lahko bile odporne na cepiva. Zato bi lahko potrdilo o cepljenju brez dodatnega testiranja ob vstopu v državo povzročilo širjenje nove različice in s tem nov val okužb.

Podobne razprave se sicer odvijajo tudi zunaj EU. V ZDA po poročanju agencije Reuters posamezne zasebne zdravstvene zavarovalnice že izdajajo potrdila o cepljenju, da se imetniki lahko udeležijo športnih in drugih javnih dogodkov.

V Rusiji pa so po drugi strani zamisel že opustili. Kot je prejšnji teden sporočila namestnica premierja Tatjana Golikova, dodatni dokumenti o cepljenju, povzročajo odpor pri državljanih, ker da se s tem dela vtis, da je cepljenje obvezno.

Novo na Metroplay: "To je kot droga" - Livija Pandur | N1 podkast s Suzano Lovec