Pozabljena ogljična goba: plankton (razlog, da je človeštvo sploh še tukaj)!

Ali povedano bolj natančno: imenujemo zeleni plankton ali fitoplankton. Ti mali organizmi, ki so v bistvu mikroskopsko velike alge, so razlog, da planet Zemlja še ni spremenjen, in da je človeštvo še tukaj.

Obstajata dve veliki skupini planktona: zooplankton (male živalce) in fitoplankton (rastlinam podobni mikroorganizmi).

Fitoplankton je tisti, ki predstavlja prvi in osnovni temelj vodne prehranjevalne mreže, ki podpira ves planet. Igra gre takole: s pomočjo fotosinteze fitoplankton porablja ogljikov dioksid v obsegu, ki sešteje vse zelenje na kopenskem svetu. Ko fitoplankton umre, nekaj ogljika ostane v njem. S tem ko potone na morsko dno, odstrani škodljiv toplogredni plin iz ozračja. To velja tudi za preostale vrste planktona. Zanimivost: če je odmrlega planktona na dnu oceana veliko in pride do nenadnih podvodnih zasutij, lahko na tem mestu čez nekaj milijonov let računamo na naftno polje. A kdo ve, ali bo takrat človeštvo sploh obstajalo in predvsem, če bo še črpalo nafto ...

Plankton živi v vseh morjih, tudi Jadranskem, a v pomembnejših količinah ga najdemo v oceanih. Ti mali plavajoči organizmi niso zmožni plavati proti oceanskim tokovom. Zato jih le-ti prenašajo preko velikih razdalj. Dom planktona je zgornja plast oceana, imenovana epipelagično območje. To je tisto območje, kjer se večji vodni organizmi hranijo, in seveda tisti del podvodnega okolja, ki je dobro osvetljen. To je ključnega pomena za fitoplankton, saj za proces fotosinteze (proizvodnjo kisika s pomočjo ogljikovega dioksida) potrebuje sončno svetlobo. V Evropskih morjih lahko velike količine planktona najdemo v severnem morju. Njegova prisotnost se kaže v umazano-zelenih preprogah ob obalah Islandije in Grenlandije. Te niso jasno vidne samo na satelitskih posnetkih, ampak tudi iz letala.

Od leta 1950 se je količina planktona v oceanih znižala za 40 %. To že pomeni težave za morsko prehranjevalno verigo. Zaradi različnih človeških dejavnosti je plankton danes ogrožen. Zaradi učinka tople grede se oceani namreč grejejo, kar negativno vpliva na kolonije teh mikroorganizmov. Večini vrst planktona odgovarjajo hladnejše vode. Toda ne vsem. Nekatere kolonije toplejšo vodo naravnost obožujejo. Prenamnožijo se in morje oziroma vodno telo zacveti. Takrat se vodni ekosistem podre in nastane ekološka katastrofa. Ni pa za cvetenje kriva le višja temperatura. Lahko je problematičen tudi človeški vnos onesnaževalcev, ki predstavljajo hrano za nekatere vrste planktona. Kot posledica se zato pojavi zaraščenost velikih območij, ki lahko postanejo toksična in osiromašena s kisikom. Cvetenje običajno zasenči svetlobo v vodi in s tem fitoplankton odmre. Brez kisika pa iz ekosistema izginejo še preostala živa bitja.

Pritisk onesnaževalcev na plankton nas na koncu pripelje še do plastike.

Njena proizvodnja predstavlja pomemben košček v sestavljanki podnebnih sprememb. V zadnjih nekaj letih je bilo pri iskanju rešitev glede reševanja plastične problematike opaženo, da nekatere vrste zooplanktona plastiko jedo! Odkritje je spodbudilo ideje, da bi oceane naselili s planktonom, ki bi pomalical vso plastiko. Toda stvar ni tako enostavna. To odkritje je v resnici zelo slaba novica, ne le za plankton, ampak za vse življenje, ki kot že rečeno sloni na njem.

Zakaj je slabo, da gradniki vsega drugega življenja zaužijejo plastiko? Preprosto zato, ker razgrajena plastika v gostitelja vnaša različne strupene kemikalije. Ti toksini se prenesejo naprej v prehransko verigo vse do človeškega krožnika, dolgoročno pa vplivajo tudi na zdravje samega planktona. Če bi se njegova številčnost zaradi zasičenosti s toksini zmanjšala, bo zemeljska klima podivjala. In spet smo pri problematiki podnebnih sprememb.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj