Poživitveni odmerek cepiva še kako priporočljiv: to so pokazale študije

Pred več kot dvema letoma se je svet znašel na ogromni preizkušnji, ki je od nas zahtevala, da se poslovimo od utečenega življenjskega sloga in se prilagodimo novim, zdravstveno ogrožajočim razmeram. Prebudila sta se kolektivna solidarnost in občutek za sočloveka, ki sta bila morda v preteklosti predvsem zaradi vedno hitrejšega življenjskega ritma nekoliko potisnjena vstran. Človek se je soočil z vprašanjem: kako naj delujem, da ne ogrozim svojega bližnjega? 

Že nekaj časa si zremo v oči z našim najpomembnejšim naravnim instinktom: preživetjem. Kako preživeti pandemijo, ki še ni rekla zadnje besede? Koronavirus Covid-19 se je doslej izkazal za hitrega, odpornega in nepopustljivega svetovnega popotnika, ki ne pozna meja, ne pozna rasne in verske razdvojenosti in ne pozna socialnega statusa. Potem, ko je v prvih mesecih nekontroliranega širjenja iz ene celine na drugo povzročil ogromno število smrtnih žrtev in privedel svetovni zdravstveni sistem na rob zmogljivosti, se mu je po robu postavila stroka s prvimi cepivi. Ko je že kazalo, da bosta v boju proti pandemiji zadoščala eden ali dva odmerka cepiva, pa so raziskave iz pridobljenih vzorcev pokazale, da imamo opravka z precej odpornejšim koronavirusom kot kadarkoli doslej, ki ima poleg vseh svojih nenavadnih lastnosti tudi sposobnost mutacije. Kako ga torej premagati? 

Prve strokovne analize poživitvenih odmerkov postregle s pozitivnimi novicami

Znanstveniki, ki so se z namenom preučevanja učinkov cepiv in poživitvenih odmerkov zoper Covid-19 že pred meseci zaprli v laboratorije, so pred kratkim prejeli rezultate prvih zgodnjih študij, ki so potrdile, zakaj so poživitveni odmerki po prejemu dveh doz cepiv še kako priporočljivi. 

Po doslej znanih in znanstveno potrjenih informacijah se naš organizem po prejemu cepiv odzove tako, da proizvede nevtralizirajoča protitelesa, ki prestrežejo Covid-19, še preden virus okuži naše celice. A ker se količina protiteles sčasoma zmanjšuje, to obenem pomeni, da se znižuje naš 'obrambni zid' odpornosti zoper nove okužbe. Raziskava iz Izraela, pionirske države v cepljenju svojih prebivalcev, je potrdila, da se količina protiteles po šestih mesecih od prejema cepiva zmanjša za kar 15-krat v primerjavi s količino protiteles, ki jih proizvede naš organizem v prvih tednih po cepljenju. In tukaj nastopi poživitveni odmerek. 

Nedavne raziskave so potrdile, da poživitveni odmerek znatno poveča nastanek novih protiteles - v primerjavi z ravnjo protiteles, ki se formirajo v našem organizmu po prejemu dveh doz cepiva. To pomeni, da bo oslabitev imunosti po tretjem odmerku cepiva potekala bistveno počasneje, kot če ga ne bi bilo. Poživitveni odmerek naj bi vplival tudi na samo kakovost protiteles - ta naj bi bila po tretjem odmerku cepiva bistveno kakovostnejša kot pred tem. Naš imunski sistem ves čas obdeluje informacije in prepoznava, katera so tista protitelesa, ki se 'borijo' proti tujku v našem organizmu - Covidu-19. Na podlagi pridobljenih informacij se tako sproži naravna krepitev vseh protiteles, ki nam pomagajo pri zoperstavljanju težkemu poteku bolezni ob koronavirusni okužbi. 'Druga obrambna linija' našega imunskega sistema se namreč nahaja v naših T-celicah, ki napadajo že okužene celice. To tudi pomeni, da se lahko v primeru manjšega števila protiteles zanesemo na okrepljeno delovanje naših T-celic. 

Po dosedanjih študijah so znanstveniki optimistični glede nadaljnjega razvoja in izboljšanja učinkovitosti cepiv proti vsem mutirajočim oblikam koronavirusa. Ena od izjemno pozitivnih možnosti je namreč razvoj cepiva, ki bi bilo posebej zasnovano na sprožitvi odziva T-celic na replikacijski proces virusa in bi lahko prispelo k večletni in ne zgolj nekaj-mesečni imunosti zoper Covid-19. 

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču