Prej smo se pred begunci branili z bodečimi žicami, zdaj jih vabimo v domove

V tednih, odkar traja ukrajinska vojna, je v sosednje države prebegnilo že skoraj štiri milijone ukrajinskih beguncev. Države kot so Madžarska, Poljska, Slovaška in tudi Slovenija, ljudi na begu sprejemajo z odprtimi rokami. Zanje se trudijo po najboljših močeh.

Informacije o pomoči, ki jo 🇸🇮 Republika Slovenija nudi beguncem iz 🇺🇦 Ukrajine.https://t.co/DFQrzyvjWz pic.twitter.com/AyBpqf3553

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 27, 2022

Postopanje teh držav s prebeglimi ljudmi je občudovanja vredno. Ob mejah so pripravili sprejemne centre, kamor begunce pripeljejo tudi z organiziranimi prevozi, številni prostovoljci pomagajo s hrano, pijačo, raznimi potrebščinami.

Selektivna humanitarnost

Novinar Dela, ki begunske tragedije po vsem svetu spremlja že četrt stoletja, izpostavlja, da se je do zdaj svet do beguncev vedel povsem drugače - pred njimi so gradili zidove, vlekli neskončne kolute bodeče in rezilne žice ter postavljali stražne stolpe. Pravi, da svet ni storil nič, da bi se vojne na Bližnjem vzhodu, v Severni Afriki in v Srednji Aziji ustavile.

Opozarja, da je V Zahonyu večkrat videl, kako so madžarski policisti na železniški postaji popolnoma generično temnopolte begunce iz Ukrajine, večinoma študente, ločevali od Ukrajincev naše polti: "In Afričanov niso le ločevali. Številni so morali na nadaljevanje poti proti Budimpešti čakati celo noč. Ločeno, ponižano." Zelo podobno je bilo in je še vedno na Poljskem, pravi.

Ob tem opominja, da nekatere podobe, ki jih je videl v begunskih centrih po Madžarskem, precej spominjajo na podobe iz druge svetovne vojne, ali so tako podobne, a hkrati tako drugačne, od podob prejšnjih begunskih kriz: "Podobe sedanjosti – morda prihodnosti – postanejo podobe iz preteklosti."

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu