Prešernova domačija v Vrbi bo deležna celovite prenove

Minister Simoniti je spomnil, da je Prešernovo rojstno hišo v Vrbi obiskal decembra 2020 ter bil "zaprepaščen nad uboštvom, ki je 'sijalo' iz nje" in tedaj je padla odločitev, da ministrstvo pristopi k urejanju hiše. Spomnil je, da so bili poskusi, da bi Prešernovo hišo obnovili, sicer že v preteklosti, a do bistvenih premikov ni prišlo. Na ministrstvu so s sodelavci pristopili k temu, da se Prešernovo domačijo obnovi celovito, da se prostor "arhitekturno in vsebinsko izpopolni". Investicija je vredna dva milijona evrov. Izrazil je upanje, da bo projekt zaključen v prihodnjem letu.

Generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Jernej Hudolin je spomnil, da Prešernova rojstna hiša kot muzej v spomin na pesnika temelji na zasnovi iz leta 1932, kot je nastala po zamisli Frana Saleškega Finžgarja. Z njegovo ureditvijo hiša ni bila predstavljena le kot narodopisni pomnik, temveč kot muzej, v katerem želijo z razstavljenimi predmeti ponazoriti način življenja v Prešernovem otroštvu.

Na ZVKDS so pri izdelavi konservatorskega načrta izhajali iz dejstva, da je bistvo spomenika ureditev domačije in neposredne okolice v obliki, kot je bila zasnovana z akcijo Saleškega Finžgarja. Ker njegov poseg ni pomenil prezentacije kmečkega načina življenja v etnološkem smislu, temveč razvoj domačije v muzej, so se tudi sami odločili za sodobni muzejski pristop in razvoj domačije v sodobno interpretacijsko središče. Pri tem se ohranja Finžgarjevo muzejsko postavitev v hiši in kamri, prav tako se ohranja muzejsko zbirko. Izhodišče za zunanjo ureditev pa je ohranitev varovanih sestavin dvorišča, dostopov ter sadovnjaka na eni in vrta na drugi strani.

Alenka Kuševič z ministrstva za kulturo, ki je skrbnica projekta, je povedala, da so za obnovo leta 2020 kupljenega gospodarskega poslopja naročili izdelavo projektne dokumentacije pri Ateljeju Ostan Pavlin, ki je še v izdelavi, pridobivajo pa tudi gradbeno dovoljenje. Za obnovo Prešernove rojstne hiše pa so na ZVKDS naročili konservatorski načrt, ki je v zaključni fazi.

Po besedah arhitekta Aleksandra Ostana ima Prešernova domačija pestro genezo

Spomnil je, da je bil v Finžgarjevih časih zgrajen nov objekt - Vrba št. 1, kamor so se preselili prebivalci iz Prešernove rojstne hiše, gospodarsko poslopje in dvorišče pa sta bila pozneje oddvojena od hiše in zadnja desetletja nista delovala v kontekstu celote. Zdaj je v lasti države, objekt Vrba št. 1 pa je v lasti Občine Žirovnica in ves ta prostor se bo sedaj orkestrirano urejal.

Objekti, ki so v tem času nastali ob gospodarskem poslopju - prizidki ter svinjak, se bodo morali umakniti, da osvobodijo dvorišče, ki je srce prostora in bo objekte povezovala v zaključeno celoto. Del teh objektov so že odstranili, preostale še bodo v procesu prenove gospodarskega poslopja. V nekdanjem gospodarskem poslopju, v katerega bodo obiskovalci najprej vstopili, bodo med drugim uredili prostor za stalno razstavo, konferenčno dvorano in pisarno. V kompleks interpretacijskega središča sodi tudi učilnica na prostem, ki je dotrajana in jo bodo postavili na novo.

Dvorišče bo postalo odprt prostor druženja zunanjih dogodkov. Veliko pozornosti bo treba nameniti tudi objektu Vrba št. 1, saj naj bi programsko nudil podporo prostoru domačije.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu