Prodajam dizajnerski plašč. Cena: 100 evrov. Oglas objavim na enem od prodajnih portalov. Že v naslednji uri dobim zasebno sporočilo v polomljeni slovenščini, da se nekdo zanima za nakup, s prošnjo, če lahko komunikacijo nadaljujeva preko e-pošte v angleščini. Prav, sprejmem, ne vedoč, da se zapletam v mrežo spletnih goljufov.
Gre sicer za star trik, na katerega je že leta 2017 opozoril SI-CERT, nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost, a glede na to, da policijska statistika za leto 2018 beleži za kar 2.174.000 evrov škode s področja kaznivega dejanja goljufije z elementi prodaje in nakupa na spletu, se o tem očitno še vedno govori in piše premalo.
Po tem, ko lažnemu kupcu pošlješ elektronsko sporočilo, te vpraša za končno ceno. Ne pogaja se, goljuf sprejme vsak znesek. Nato ti obljubi takojšnje plačilo prek spletnega plačilnega servisa Paypal in te prosi za podatke: uporabniško ime na PayPalu, e-poštni naslov, telefonsko številko, domači naslov.
Že v naslednjih petnajstih minutah dobiš sporočilo od Paypala (ime pošiljatelja service@paypal.com, a njegov e-poštni naslov je help@intltransferdepts.co.uk.), da si prejel nakazilo, a v višjem znesku, kot je bil dogovor. V mojem primeru je bilo to 230 evrov. Nato se ti preko pošte oglasi Paypalov predstavnik, gospod Richard Smith, s sporočilom, da je denar zadržan, saj je višek denarja, ki naj bi ti ga nakazali, namenjen prevozu kupljenega izdelka. Po plašč naj bi se osebno oglasil agent, takoj ko ti nakažeš razliko v nakazilu za transport.
Zraven je priložen link, direktna povezava do Bitcoin računa (pogosto pa uporabljajo še plačilne storitve Moneygram ali Western Union). Šele ko bo denar prejet, bo Paypal sprostil nakazilo na tvojem računu. Vmes prejmem še mail transportne službe o podatkih njihovega agenta in kdaj lahko pride iskat plašč.
Do tega trenutka se mi je vse zdelo povsem normalno, potem pa sem začela dvomiti v resničnost prodaje. Kličem prijatelja, ki je računalničar, in ga vprašam za mnenje. »Ničesar ne nakazuj, to so spletni goljufi! To je povsem klasičen spletni nateg, poznan že leta,« me opozori. Razočarana, da so se takole spravili name in da sem skoraj nasedla, pozabim na vse skupaj. A oni ne. Ne bodo kar tako spustili ribe, ki je napol že zagrabila.
Denar izsilijo z grožnjo
Ker v naslednji uri niso prejeli nakazila, so začela prihajati grozilna elektronska sporočila. V roku dveh ur sem prejela tri, zadnji celo z grožnjo, da me bodo prijavili FBI, ker kršim pravice ne vem česa že.
Poleg je fotografija FBI-jevcev in moškega v lisicah. Zazvoni telefon, Viber klic. Moški glas me v angleščini sprašuje, kaj je zdaj to, kdaj mislim plačati in zakaj še nisem. Povem mu, da se ne grem teh njihovih iger, da vem, kaj počnejo, in naj nehajo. Njegov glas postaja vedno bolj jezen in z FBI mi začne groziti tudi preko telefona.
Prekinem in mu pošljem sporočilo, da jih bom prijavila policiji. Končno mir.
Ena žrtev jim je danes ušla, marsikdo jim ne bi. Ker se je spletno nasilje stopnjevalo in za trenutek, čeprav sem vedela, da mi nič ne morejo, tudi sama nisem imela najboljšega občutka.
»Možnost izsleditve storilcev in povrnitve izgubljenih sredstev je v tovrstnih primerih zaradi vključenosti mednarodnih elementov otežena in dolgotrajna. Uspešnost preiskav je velikokrat odvisna tudi od podatkov, ki jih mora policija v predkazenskem postopku pridobiti od tujih varnostnih organov, saj so podatki v večini primerov na spletnih strežnikih in organih v tujini.
Posamezna oškodovanja se gibljejo med nekaj 10 in več 10 tisoč evri, v enem primeru je bilo obravnavano oškodovanje tudi za 150.000 evrov,« sporočajo s Policije in dodajajo, da so najpogostejši načini storitev tovrstnih goljufij goljufije tipa nigerijskih pisem, goljufije pri prodaji vozil, različne tehnične opreme (predvsem računalniške in mobilne), pri oddaji počitniških objektov, prodaji vrednostnih papirjev in ponudbah kredita, predvsem pa pri prodaji različnih predmetov, ki jih storilci po navadi ponujajo po cenah, ki so veliko nižje od običajne.
Kako se lahko zavarujemo sami?
»Zaščita je možna le z veliko mero pozornosti in varno uporabo interneta. Spletni goljufi so pretkani, ponarejene spletne strani, še posebno trgovine, so lahko videti povsem identično kot originalne, po vašem nakupu pa stran »čudežno« izgine.
Če se vam zdi karkoli sumljivo, ničesar ne nakazujte, varujte svoje osebne podatke in v spletnem brskalniku preverite, ali gre morda za prevaro, morda je na to že kdo opozarjal.
Previdni bodite pri vzpostavljanju stikov na socialnih omrežjih, sploh takšnih, ki od vas zahtevajo kakršnokoli nakazilo. Če zaznate goljufijo, ko ste že opravili bančno nakazilo, o tem obvestite svojo banko, ki lahko sredstva morebiti še zadrži ali je pozorna na stanje računa v naslednjih dneh, če bi se dogajale kakšne spremembe, ki jih niste naredili sami. Če je že prišlo do goljufije, zadevo prijavite na policijski postaji,« svetuje profesor dr. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede. In to sem tudi storila, čeprav v mojem primeru ni prišlo do goljufije. Zgolj z vidika statistike in predaje naslovov spletne pošte goljufov ter telefonske številke, ki je, mimogrede, na Viberju še vedno aktivna.
Preberite še: Je naravna kozmetika res naravna? To morate vedeti, preden se odločite za nakup ali pa osebno izpoved: Jesenska tesnobnost je resnična in je ozdravljiva