15. 3. 2008, 16:29 | Vir: Playboy
Proletarci vseh dežel – berite Playboy!
Obdobje, ko je bila v Američanih pokopana vojna preteklost, navzoč dvom o svetli prihodnosti, sedanjost pa je z izboljšanjem življenjskega standarda in poplavo oglasov za najrazličnejše izdelke vabila k nakupovanju do nezavesti, je ustvarilo razmere za razborito vdanost v status quo in hkrati željo po spremembi. Pripravljena je bila torej plodna zemlja za seme – razvrata.
Leta 1953 smo na seji skupščine Federalistične ljudske republike Jugoslavije izvolili prvega predsednika Josipa Broza Tita, v Sloveniji pospravili v grobnico narodnih herojev posmrtne ostanke velikega revolucionarja Borisa Kidriča, prirejali kongrese Socialistične zveze delovnega ljudstva in jugoslovansko mladino učili partizanskih pesmi in mahanja z zastavicami.
V Ameriki, na drugi strani legla »toplega in varnega socializma«, pa se je v hitrih avtomobilih razbijal James Dean, idol nerazumljenih najstnikov, ki so se skrivoma poljubljali ob poslušanju rokenrola, medtem ko so njihove mame, paranoične ameriške gospodinje, v kleteh pripravljale zaloge hrane v strahu pred izbruhom nove svetovne vojne.
Rusi in Američani so si pošiljali pozdrave z eksplozijami vodikovih bomb, v Jugoslaviji pa smo se trkali po prsih, ker smo zagnali prvi agregat hidroelektrarne v Vuzenici in napisali ustanovitveni akt za boj proti slinavki in parkljevki.
In decembra, ko so v Jugoslaviji pionirčki pridno ponavljali program za novoletno predstavo, je v Chichagu suhljat 27-letni mladenič mozgal o tem, kako ustvariti priročnik za urbanega moškega, ki zna uživati življenje, ne da bi se držal tedaj splošno razpasenega načela: »Guns are in, girls are out.«
Danes legendarni in razvpiti urednik si kot kratkohlačnik niti v sanjah ni mogel predstavljati, da bo iz njegovega premlevanja nastala kultna erotična revija, ki jo bodo nekoč brali miljoni ljudi po vsem svetu, sam pa bo »sokrivec« za oblikovanje družbene in seksualne klime v drugi polovici 20. stoletja. Legenda je bila rojena.
Sivi socializem zapoveduje askezo ali kaj se je dogajalo v Jugoslaviji ob izidu Playboya
- Delovno ljudstvo izvoli svojega predsednika: Tito zmaga na volitvah.
- V Beogradu priredijo 5. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, ki sprejme resolucijo o pristopu LMJ v SZDLJ.
- Jugoslavija, Grčija in Turčija podpišejo ankarski sporazum o sodelovanju, ki temelji na načelih miroljubnega sobivanja in načelih OZN. Delovno ljudstvo se nadeja, da bodo zato sindikalne počitnice v teh državah cenejše …
- Na 4. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije socialistični veljaki modro določijo naloge in značaj Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, sprejmejo statut SZDLJ in kongresu spremenijo ime iz LFJ v SZDLJ. Uau!
- V Ljubljani slavnostno odprejo novo stavbo telekomunikacij, opremljeno z najsodobnejšimi telegrafsko-telefonskimi napravami. Ljudstvo bo telefoniralo do nezavesti.
- Ljudska skupščina FLRJ sprejme ustavni zakon o družbeni ureditvi in zveznih organih oblasti, ki ustvari osnovo za oblikovanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov
- 11. aprila 1953 umre Boris Kidrič. Šmrk.
- 6. septembra se na zborovanju v Okroglici na Primorskem ob 10. obletnici Primorskih brigad zbere 400 tisoč ljudi. Spregovori jim sam presveti maršal Josip Broz Tito. Med drugim obsodi italijansko rožljanje z orožjem, se zavzame za Trst kot mednarodno mesto in za to, da se njegovo slovensko zaledje pridruži Jugoslaviji. Vsa čast, Josip!
- Zaženejo prvi in drugi agregat hidrocentrale AFŽ Jugoslavije. Ozračje bo torej naelektreno.
- V Beogradu se zgodi 4. kongres AFŽ Jugoslavije, na katerem se ta organizacija preimenuje v zvezo ženskih društev in pristopi k SZDLJ.
Plodno leto 1953 ali kaj se je dogajalo po svetu v letu izida prvega Playboya
- Generala Eisenhowerja inavgurirajo kot 34. predsednika ZDA; Ike kmalu zatem konča triletno vojno med severno in južno Korejo.
- Po ZDA svojo vodikovo bombo detonira še SZ, saj se zaostajati za Američani kajpak ne spodobi.
- Sovjetska zveza razdre diplomatske odnose z Izraelom.
- Fidel Castro vodi neuspešen napad na vojašnico v Moncadi; upor proti diktatorju Batisti je polomija in Fidel se znajde v zaporu.
- Cia vrže vlado v Iranu in postavi proameriškega šaha Rezo Pahlavija.
- 30. decembra začnejo prodajati prve barvne televizorje; cena je dobrih tisoč ameriških dolarjev.
- Izide prvi roman o Jamesu Bondu, Casino Royal.
- Plodno leto za znanstveno fantastiko: izideta Fahrenheit 451 Raya Bradburyja in Konec otroštva Arhurja C. Clarka.
- »Atomska vohuna« Juliusa in Ethel Rosenberg usmrtijo v zaporu Sing Sing.
- Elvis se prvič znajde v studiu.
- Oskarja za najboljši film dobi Od tod do večnosti.
- Na svet prijoka še napol plešasto (a že tedaj blond!) dekletce, ki čez dvajset let s svojimi oblinami okrasi Playboyeve strani, kar jo izstreli na pot do zvezd. Ime ji je Kim Basinger in s striptizom v filmu Devet tednov in pol se obsodi na svetovno slavo.
- Osem sivih konj pelje v kočiji na kronanje kraljico Elizabeto II, iz česar nastane prvi televizijsko posredovani svetovni spektakel. Ker dami le krona ni dovolj, ji za darilo pripade še čast, da v plemiški stan povzdigne sira Edmunda Hillaryja, bradatega čebelarja z Nove Zelandije, ki je istega leta s šerpo Tenzingom Norgayjem prvi stopil na najvišjo goro sveta (pri tem šerpa, brez katerega ne bi bilo nič, očitno sploh ni bil pomemben …).
- Sovjetska zveza dočaka trenutek, ko diktator Josif V. Stalin postane stoodstotno neškodljiv – doleti ga možganska kap.
- Biokemika James Watson in Francis Crick razkrijeta zgradbo DNK kot dvojne vijačnice, ki prenaša dedne lastnosti (in za to pozneje prejmeta Nobelovo nagrado).
TEKST: Nina Orel
FOTO: Buenos Dias
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču