12. 6. 2020, 21:10 | Vir: STA

Protesti po Sloveniji ne pojenjajo, v Ljubljani tokrat sestopili s koles

STA/Anže Malovrh

Protestniki, ki že več petkov izražajo nezadovoljstvo z vladnimi ravnanji, so v Ljubljani tokrat sestopili s koles. S polnega Prešernovega trga so se peš odpravili proti Trgu republike, kjer so pred parlamentom izrazili nasprotovanje fašizmu, militarizaciji in represiji. Protestniki so zbrali tudi po nekaterih drugih mestih, med drugim v Mariboru.

Dogajanje se je v Ljubljani tokrat začelo na Prešernovem trgu, kjer so protestniki glasno žvižgali. Na transparentih je bilo videti zapise, kot so Ne politiki janšizma; Umetnosti ne damo; Zbudite se, ni planeta B; Odzvonilo vam je; Diktaturo na smetišče zgodovine in tudi takšne z neposrednimi pozivi k odstopu vlade.

Nato so se večinoma peš, nekateri pa tudi s kolesi, odpravili proti Trgu republike, kjer so napolnili neograjeni del trga. Tam so protestniki v zrak vrgli več papirnatih letal in s kredami po tleh napisali nekaj protivladnih gesel, nekateri so ob ritmih bobnov tudi zaplesali.

Za nekaj minut je več protestnikov hkrati dvignilo enak transparent z napisom Smrt janšizmu! Svoboda vsem! Pred zaščitno ograjo pa je za krajši čas prišlo tudi do prerivanja med policijo in manjšo skupino protestnikov s prekritimi obrazi in rdeče-črnimi zastavami.

Še pred začetkom večernega protivladnega protesta pa se je nekaj posameznikov zbralo tudi pred ameriškim veleposlaništvom, kjer so izrazili nestrinjanje s policijskim nasiljem nad temnopoltimi v ZDA.

Vseslovenski protesti so se začeli kot akcije z balkonov v času epidemije covida-19, aprila, ko je vlada sprostila prve ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, pa so se protestniki podali na kolesa. Proteste prek spletnih družbenih omrežij usklajuje več iniciativ in posameznikov.

Protestniki so do vlade kritični zaradi vrste potez, med drugim domnevnih nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za boj proti covidu-19, številnih kadrovskih menjav, večanja pooblastil policije, prizadevanj za pošiljanje vojske na meje, napadov na novinarje ter omejevanja dela nevladnih okoljskih organizacij.

Kot so poudarili v enem od pozivov pred današnjim protestom, so na "udaru težko pridobljene in že dodobra skrhane delavske pravice, dostop do javnega zdravstva, narava in okolje ter temeljne svoboščine, kot sta svoboda gibanja in ne nazadnje pravica do protesta". Izpostavili so tudi povečevanje proračunov in pooblastil represivnih organov in vojske.

Z odprtim pismom so podporo petkovim protestom izrazili tudi v Sindikatu Mladi plus. Prepričani so, da so teme, aktualne na protestih, pomembne tudi za sindikalne organizacije. Med njimi so izpostavili avtokratske težnje, ki po njihovih navedbah niso združljive s sindikalnim ravnanjem, korupcijo, zaradi katere so na slabšem delavci, napade na strokovnjake, medije in širjenje lažne propagande ter skrb za okolje.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču