Prvič obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani

Prva obeležitev mednarodnega dneva ozaveščanja o izgubi hrane in odpadni hrani prihaja v času pandemije covida-19, ki je še posebej podčrtala potrebo po preoblikovanju in uravnoteženju pridelave in porabe hrane, so zapisali pri FAO.

Izpostavljajo, da je zmanjšanje količin zavržene hrane v svetu, kjer se od leta 2014 povečuje lakota, ključno.

"Dnevno izgubimo ali zavrženo na tone in tone hrane," opozarja FAO in dodaja, da se na globalni ravni med žetvijo in maloprodajo izgubi okoli 14 odstotkov hrane.

Prav tako zavržena hrana ustvarja velik pritisk na naravne vire in okolje, saj proizvodnja hrane in živil izrablja dragocene vire, kot so tla, voda, energija in goriva, povezana je tudi z izpusti toplogrednih plinov.

"Ko izgubimo hrano, izgubimo tudi vse vire, ki so bili vključeni v njeno proizvodnjo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delovno silo in kapitalom," so dodali v organizaciji.

Izpostavljajo, da so ukrepi za zmanjševanje izgub in zavržene hrane potrebni tako na globalni kot lokalni ravni, vanje pa morajo biti vključeni vsi deležniki v prehranjevalni verigi - od pridelovalcev in trgovcev do potrošnikov.

Potrošniki morajo predvsem spremeniti svoje nakupovalne navade, so pred dnevom ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani pozivali v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvu Ekologi brez meja.

Ob tem so izpostavili podatke državnega statističnega urada za leto 2018, da v Sloveniji vsak prebivalec po nepotrebnem zavrže okrog 13 kilogramov užitnih živil. Da bi te količine zmanjšali, jim med drugim svetujejo, da načrtujejo obroke, naj se v trgovino odpravljajo samo z nakupovalnim seznamom, naj ne kupujejo večjih količin živil le zato, ker so v akciji, ostanke obroka pa naj shranijo in porabijo.

ZPS bo tudi ena od podpisnic skupne izjave o sodelovanju za zmanjševanje izgub in odpadne hrane, s katero bodo prvi mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani danes obeležili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poleg zveze in ministrstva bodo izjavo podpisali še Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Turistično gostinska zbornica Slovenije.

S podpisom izjave bodo deležniki izrazili skupen interes in podporo ciljem strategije za manj izgub in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano ter dvigu zavesti za spoštljiv, odgovoren in trajnosten odnos do hrane od vil do vilic, so navedli na ministrstvu za kmetijstvo.

Mednarodni dan obeležujejo tudi na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so izpostavili kampanjo Stran pa ne bomo metal!.

Ta ozavešča vse potrošnike o tem, kako lahko pripomorejo k zmanjšanju količin odpadne hrane v svojem gospodinjstvu. Podobno kot pri FAO so na ministrstvu izpostavili, da odpadna hrana ni sporna le iz moralnega in socialnega vidika, ampak ima tudi velik vpliv na okolje, saj je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov.

Za zmanjšanje odpadne hrane si, kot so navedli na ministrstvu, prizadeva tudi Mreža brezogljičnih šol, ki želi v šolah spremeniti navade in s tem izobraževati za prihodnost. Zmanjševanje količin odpadne hrane je ena od pomembnih prioritet EU in s tem tudi Slovenije, so še zapisali.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem