Raven šolanja na daljavo v drugem valu epidemije višja kot v prvem

Učiteljica angleščine na OŠ Janka Kersnika Brdo Janja Čolić pri pouku na daljavo vsaj tretjino ur izvede kot videokonferenco prek aplikacije Zoom. Pri tem delajo na izgovorjavi, govoru, učencem razloži novo snov, skupaj rešujejo tudi vzorčne primere. Okoli tretjino ur nameni samostojnemu ponavljanju učencev in utrjevanju, tretjino ur pa delu na projektnih nalogah, ki jih ji učenci oddajo v pregled.

V času pouka na daljavo ima, kot pravi, precej več dela, kot kadar je v razredu. "V razredu namreč veliko stvari naredim neposredno z učenci, kot sta na primer vaja izgovorjave besed ali pregled rešenih nalog, tudi snov lahko vedno znova razložim. Zdaj, ko me ni ves čas z njimi, pa jim moram pripraviti kompletno izgovorjavo besedišča, posneti ali zapisati razlago snovi in pripraviti vse rešitve, tudi tiste, ki bi jih sicer v razredu preverjala iz glave in pisala na tablo. Vse moram torej pripraviti vnaprej, zapisati, posneti. Precej več časa vzame tudi računalniško popravljanje njihovih izdelkov, komentiranje in spletno vračanje. V razredu je namreč vse to precej enostavneje in hitrejše," ugotavlja.

Odziv učencev pri pouku na daljavo je v drugem valu po njenih besedah boljši kot spomladi.

"Vsi smo se morali marsičesa naučiti, takrat dobesedno čez noč, tako učitelji kot učenci, in tudi v rabi računalnikov, tablic in telefonov postajamo vedno boljši. S tem ko imamo manj tehničnih težav, je tudi odzivnost učencev vse večja," pravi.

Učenci pri pouku bolj ali manj sodelujejo: "Zgodi se, da kakšen učenec kdaj odda nalogo prepozno in da je kdaj kakšen tudi ne odda, ampak potem odda naslednjo ali jo kdaj naredi tudi za nazaj. Dejstvo je, da tudi ko smo v šoli, učenci nalog ne opravljajo 100-odstotno. Nimam pa učencev, ki sploh ne bi sodelovali."

Večjih potreb po discipliniranju učencev naj ne bi bilo

Ker večjih težav pri sodelovanju učencev torej ni, tudi posebni vzvodi, da bi jih prisilila v delo, niso potrebni. "Ko je kateri od učencev manj aktiven, najprej pokličem starše in se pogovorimo o položaju, ter ponudim pomoč, bodisi računalniško, če gre za tehnične težave, ali pri angleščini, če gre za znanje. Verjamem namreč, da vedno, ko nekdo ne sodeluje, za to obstaja nek razlog," pravi.

Učence, ki bi bili v stiski, bodisi ker pouka od doma ne zmorejo bodisi imajo druge težave, je v času pouka na daljavo že zaznala. Pomagati jim skuša s pogovorom ali delom ena na ena, v kolikor gre za učne težave.

"Veliko časa namenim stalnemu osebnemu stiku tako s starši kot z učenci. Svojim učencem pomagam tudi tako, da tistim, ki doma te možnosti nimajo, tiskam naloge in jim jih dostavim, za rabo doma pa sem svojim učencem ponudila svoji dve tablici," pravi.

Prav tako je že pripravila ideje staršem, kako pomagati otrokom pri učenju angleščine doma, in tudi ideje otrokom, kako se učiti angleščino.

Na OŠ Pesnica imajo po besedah tamkajšnje učiteljice slovenščine Gordane Rodinger dogovor, da pouk ne sme potekati le prek zapisov, ampak se morajo z učenci srečevati tudi prek videokonferenc. Slednje podpira, zato skuša vsaj del ur predmeta opraviti na takšen način; tudi zato, ker opaža, da učencem takšne videokonference veliko pomenijo, ker se lahko med seboj vidijo.

Še največ težav pri videokonferencah imajo zaradi samega interneta. "Šola je namreč poskrbela, da imajo otroci računalnik ali tablico, ne moremo pa vplivati na pokritost z internetnim signalom," pravi.

Tudi ona opaža, da imajo učitelji v času pouka na daljavo nekaj več dela kot sicer, "predvsem zato, ker pripravljamo drugačna gradiva, pa tudi spise in druge naloge, ki jih učenci včasih v razredu le preberejo, popravljamo". "Zdi se mi namreč zelo pomembno, da za svoje delo dobijo povratno informacijo," pravi.

Tudi sama opaža, da so učenci pri pouku na daljavo zelo odzivni, če pa kakšen ni, "smo kot kolektiv povezani in se odzovemo". Pri delu tudi upoštevajo, da kadar je v družini več otrok, istočasno vsi ne morejo biti na videokonferenci.

Z ocenjevanjem so že začeli, za zdaj z ocenjevanjem spisa

Pri slovenščini, ki jo poučuje, so po besedah Rodingerjeve že začeli z ocenjevanjem, zaenkrat je bil to spis. "Ocene so lepe, negativnih ni, ker so spis oddali vsi," pravi. Spisa učencem ni bilo treba pisati pri prižganih kamerah, saj je pomembno le, da so ga pravočasno oddali v spletno učilnico, pravi. "Vemo, da so imeli možnost, da so se na spis pripravili, imeli narejena pomagala. Pa je v tem kaj slabega? Pove nam, da so se pripravljali na ocenjevanje," dodaja.

S predlogom, da se v šolah v času pouka na daljavo ne bi ocenjevalo, se strinja le, v kolikor se spremeni tudi pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja v osnovni šoli.

"V kolikor ta ostane in ostane minimalno število pridobljenih ocen nespremenjeno, pa učencem naredimo veliko škode, ker bodo v kratkem času morali pridobiti veliko ocen," pravi. Pri tem pa opozarja, da bi to vprašanje moralo biti že dorečeno, "ne da pa da se o tem pogovarjamo po treh tednih dela na daljavo".

Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Gregor Pečan je pred kratkim za STA ocenil, da pouk na daljavo v drugem valu epidemije poteka neprimerno bolje, kot v prvem valu, saj so "šole in družine bistveno bolje pripravljene". Kot ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani opaža tudi, da je sodelovanje učencev pri pouku boljše, kot je bilo spomladi, tudi tehnična opremljenost za pouk je boljša.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču