S šolarji v karanteni – ali se bodo dovolj naučili in kaj vse lahko počnemo skupaj?

Tako direktor Gimnazije Bežigrad, mag. Ciril Dominko, kot ravnatelj osnovne šole Veliki Gaber, mag. Gregor Udovč, sta rekla, da je strah staršev odveč, res pa je, je povedal direktor gimnazije, da bo takšno delo najbolj vplivalo na dijake v 4. letniku, ki  že čutitijo pritisk mature.

»Ta je že pri normalnem pouku prisoten proti koncu 4. letnika, zdaj pa bo še bolj izrazit. Ker še ne vemo, koliko časa bodo šole zaprte, je v tem trenutku težko oceniti učinke na dijake,« je povedal direktor Gimnazije Bežigrad, ki je obenem dodal, da dijakov ni pametno preobremeniti:

»Učitelje smo še posebej opozorili, da ne bodo dijakov obremenjevali bolj, kot bi jih med rednim poukom. Za šolsko delo (gradiva, ki jih prejmejo od učiteljev, in naloge, ki jih morajo narediti in oddati v pregled) naj dijaki porabijo manj časa, kot bi ga med rednim poukom.

Dijaki, tako kot vsi mi, čutijo vpliv izrednih razmer in delajo doma v drugačnem družbenem in družinskem okolju, kot so bili navajeni doslej,« je dodal. Tudi ravnatelj osnovne šole, mag. Gregor Udovč pravi, da naj otroci ne bi bili s šolskim delom obremenjeni več kot dve do tri ure s premori:

»Samostojno delo je bolj intenzivno kot v razredu, zato lahko otrok, ki je samostojen, v krajšem času naredi več.«

Koliko naj se v šolsko delo doma vključujejo starši?

Mag. Gregor Udovč pravi, da je to odvisno od samostojnosti in starosti otroka. »V prvi triadi otroci še potrebujejo pomoč, nato pa, če so jih starši ustrezno vzgojili, morajo biti že dovolj samostojni za samostojno delo.

Vsekakor pa morajo starši poskrbeti za motivacijo in nadzor, da je delo opravljeno. Če zmorejo, pa tudi za učno pomoč, če jo otrok potrebuje.« Mag. Udovč še dodaja: »Zdaj je ključno, da se starši zavedajo, da je otrok njihov in da je od staršev odvisen napredek otroka. Od njihove motivacije, nadzora in sodelovanja z učitelji.«

Kako je videti sodelovanje z učitelji?

Tako na osnovnih šolah kot na gimnazijah so učitelji dosegljivi po elektronski pošti, nekateri tudi s pogovori v t. i. pogovornih sobah in po telefonu.

Starši, s katerimi smo govorili, so s sodelovanjem z učitelji zadovoljni, nekateri starši so pohvalili tudi ažurnost učiteljev v nekaterih šolah, tudi v Gimnaziji Bežigrad, ki so gradiva oddali v spletne učilnice že v petek.

Tudi mag. Udovč je pohvalil učitelje: »V tej situaciji so se pokazali kot zelo človeški in svojo zasebnost namenjajo otrokom v šoli, zato jim še posebej svetujem, da se časovno omejijo, kdaj bodo na voljo za delo, ker bi drugače lahko hitro pomešali delo in svojo družino, kar pa čez čas pripelje do nezadovoljstva doma.«

Prav je, da se starši zavedamo, da so tudi učitelji 'le' ljudje, da je tudi za njih takšno delo nepoznano, da ne komunicirajo le s starši, temveč tudi s svojo celotno organizacijo in da imajo tudi svoje zasebno življenje.

Pa preverjanja znanj?

Ravnatelj OŠ Veliki Gaber pravi, da bo tudi ocenjevanje potekalo na daljavo: »Bo bolj kot projektno delo, torej ocena izdelkov, ki jih bodo otroci poslali. Lahko bodo posneli svoj izdelek po videu, ga fotografirali ali rešili test po spletu, prek videokonference za govorni nastop.

Možnosti je mnogo. Čakamo pa tudi navodila zavoda RS za šolstvo, kaj je zakonito pri ocenjevanju.

Na gimnaziji Bežigrad ločijo preverjanje in ocenjevanje in bo odvisno od predmeta do predmeta. »Preverjanje bo potekalo z oddajanjem izdelkov, ocenjevanja bo manj kot pri rednem pouku in je odvisno od načina dela pri predmetu, v glavnem pa bodo to nekateri izdelki,« nam je razložil direktor Gimnazije Bežigrad.     

Kaj pa pravijo starši?

Govorili smo s starši različno starih otrok, ki so povedali, da otroci potrebujejo približno toliko njihove pomoči kot sicer pri šolskem delu – tisti, ki potrebujejo več spodbude staršev za delo 'po pouku', je tudi zdaj – pri delu od doma, potrebujejo veliko, bolj samostojni pa veliko manj ali nič, odvisno tudi od starosti otrok.

Otroci so zaenkrat še precej motivirani, je pa v družinah, kjer je več otrok in nimajo na voljo računalnikov za vse, tudi tiskalnika ne, in če tudi starši morajo delati od doma, težje uskladiti, kaj in kdaj bo kdo opravil svoje obveznosti in to lahko traja tudi do poznega popoldneva.

Ena od mam je rekla takole: »Ker tudi oba z možem opravljava delo od doma in potrebujeva računalnik, smo ga v določenem trenutku obkolili vsi štirje, vendar smo se potem dogovorili za način dela, ki bo omogočal dostop do računalnika vsem štirim. Mislim tudi, da se učitelji zelo trudijo in se bo vse uredilo. Ta situacija je namreč tudi priložnost, da se otroci naučijo samostojnega učenja, proučevanja virov, samostojnega načrtovanja dela …«

Vse se torej da, če se hoče. Starše vseeno skrbi, kako bo vnaprej, ko bodo učenci že dodobra utrdili snov in ko bo prišlo tudi do snovi, ki je težje razložljiva, saj starši niso enako strokovno podkovani kot učitelji.

Eden od staršev je pripomnil: »Če bodo otroci doma dva tedna, menim, da ne bo nič zamujenega. Če bo tak način dela potekal dlje časa, menim, da bodo veliko zamudili.

Znanja, ki bi ga morali dati učitelji, starši zagotovo ne moremo prenesti. Težava še nastane, ko imaš dva otroka in moraš z vsakim posebej delati; za enega na nižji ravni in z enim na višji ravni, kar pomeni zelo veliko vloženega časa, saj ne moreš učiti obeh hkrati.«

Spletne učilnice

Nekateri starši menijo, da bi bila najboljša rešitev uvedba spletnih učilnic: »… da bi bil točno ob uri, kot poteka pouk, otrok za računalnikom in opravil naloge, tako bi lahko otroci bolj samostojno opravljali delo.

Zelo koristno bi tudi bilo, če bi si otrok lahko pogledal posnetke učiteljev, da ne bi bilo zaostanka pri snovi. Otroci delajo naloge oz. utrjujejo naloge, ne gredo pa s snovjo naprej.« Tu se seveda pojavi vprašanje, kako bi bilo v družinah z več otroki in le enim računalnikom.

Usklajevanje dela za službo ter vzgoje in izobraževanja otrok obenem

Kako je videti realno stanje?

»Delo za službo in izobraževanje otrok obenem je težko uskladiti: »Motilo me je le, da se nisem mogla v celoti posvetiti otrokom in pregledu nalog. Odlašala sem s pregledovanjem nalog, saj je bilo treba uskladiti še službene klice in službene obveznosti, tako se je težko posvetiti izobraževanju otrok.

Všeč mi je le to, da imamo starši zdaj večji nadzor nad snovjo in tem, kaj otrok razume in česa ne, glede na to, da res večino tega dela prepustimo šolskemu sistemu.

Všeč mi je tudi, da se lahko odpravimo na sprehod, ko potrebujemo odmor, in si prilagajamo urnik ob koncu dneva, pa so obveznosti kljub temu narejene. Všeč mi je, da so urniki bolj umirjeni, saj ni izvenšolskih dejavnosti in imajo otroci več časa za branje in druge stvari, ki jih veselijo.« Alja

»Zgodaj zjutraj najprej pripravim kosilo, da se lahko popolnoma posvetimo učenju in službenim obveznostim. Ko opravljam službene obveznosti, otroke zaposlim z nalogami, ki so jih prejeli od učiteljev.« Barbara

»Delamo vsi skupaj, v istem prostoru. Jaz pač svoje delo po potrebi prekinjam, zato na koncu delam do večera, čeprav naj bi za službeno delo porabila le 4, 5 ur.« Darja

Kaj je staršem v pomoč?

Učni cilji posamezne snovi – tako starši vedo, na kaj se je treba pri delu z otroki osredotočiti. Pa tudi to, da imajo načrt dela že dan prej. Eden od staršev je povedal: »Všeč mi je, da vnaprej vemo, kaj in koliko je treba narediti, tako lahko prejšnji dan naredimo časovni načrt za šolsko delo in moje delo od doma.«

Kako si starši še lahko pomagamo?

Založbe Rokus Klett, Modrijan izobraževanje in Mladinska knjiga omogočajo brezplačen celodnevni dostop do elektronskih in interaktivnih gradiv.

Ta vključujejo uporabo elektronskih učbenikov, delovnih zvezkov in samostojnih delovnih zvezkov ter interaktivnih vadnic z vajami za ponavljanje in utrjevanje znanja vsem učencem, dijakom, staršem in učiteljem v osnovnih in srednjih šolah, ne glede na to, katero gradivo katere založbe šole uporabljajo.

Če otroke vsebina še posebej zanima, ali pa morda ravno obratno, če jim ni zanimiva ali ne vemo, kako bi jo otrokom razložili, si torej lahko pomagamo z vsebinami vseh omenjenih založb (tudi predlogi za učitelje), prav tako si lahko v e-gradivih najdemo dodatne vaje za svoje otroke.

Do širjenja obzorij tudi prek televizije

Na TV SLO1 je od 9.00 do 11.20 program za mlade, posebej za čas karantene so pripravili oddajo v živo Izodrom. Voditelja Nik Škrlec in Nika Rozman otrokom ponujata izobraževanje, informacije in razvedrilo.

V tej uri mladi gledalci lahko spremljajo informativne vsebine, dokumentarne filme za mlade ter prispevke iz oddaje Firbcologi, Male sive celice in Infodrom.

Operaterji po Sloveniji odklepajo tudi programe z več izobraževalnimi vsebinami, kot so Animal Planet, Discovery Channel, National Geographic, Viasat History, Viasat Nature Viasat Explore ipd.

Kaj pa prosti čas?

V času, ko smo vsi malce napeti, je prosti čas še kako pomemben. Pomembno je, da starši poskrbimo, četudi smo preobremenjeni tako s šolo kot s službenimi obveznostmi, da dajemo podporo tako sebi kot otrokom, da se povežemo kot družina.

Nekaj predlogov:

Vsak član družine naj napiše tri filme, ki bi jih rad gledal, nato žrebajmo vrstni red filmov.

Vzemimo družabne igre, tudi tiste, ki se jih ne igramo nikoli, čim več (se) igrajmo, to povezuje vse družinske člane. Nikoli ne bo vsem všeč, kar bomo izbrali, eden bi se ves čas šel npr. monopoli, drugi 'katance', zato tudi tu lahko uvedemo žrebanje in poskrbimo za čim večje zadovoljstvo vseh.

Danes je glavni kuharski šef … tudi tu lahko žrebate, kdo bo prvi na vrsti. Kuharski šef določi, kaj se bo kuhalo (odvisno od starosti tu pomagamo starši), pa tudi, kaj postori vsak od njegovih pomočnikov. Preizkušajte se v kuhanju novih jedi, čim bolj se v dejavnosti vključujte vsi. Otroci, ki so sposobni računati in tehtati, naj se vadijo v praktični matematiki.

Urica zame: če otroci niso premajhni, je tudi čisto prav, da vsak preživi eno uro v dnevu čisto po svoje. Vsak določi, kaj bi v tem času rad počel, in če s tem ne motri drugih oz. starši precenimo, da je to dobro zanj, je to urica po svoji izbiri.

Čim več časa na prostem! Izkoristimo čudovite sončne dneve, ki so nam naklonjeni! Si predstavljate, da bi zdaj deževalo, da bi bilo zunaj turobno in mrzlo? Raziščimo bližnjo okolico svojega doma, hribčke in dolinice, potočke in druga 'sosednja ozemlja', ki jih nikoli nismo utegnili spoznati. Večina nas je namreč takšnih, da se držimo ustaljenih poti.

Pravkar so na mlakah mresti – prav za vse starostne skupine je zanimivo opazovanje razvoja malih žabic. Do bližnjega ribnika ali mlake se odpravimo vsak drugi dan, da preverimo razvoj malih žabic.

Otroci naj narišejo zemljevid okolice, vsak iz družine lahko s svojo barvo ali nalepko na zemljevidu tudi oceni, koliko mu je bilo tam všeč in kaj je bilo tisto, kar je v tistem koncu najlepše (Tudi tako razvijamo pogovore in sodelovanje med vsemi člani). Ob morebitnih srečanjih z drugimi ljudmi počakajmo na čim večji razdalji, saj se korona virus prenaša tudi po zraku.

Uporabimo predmete iz narave. Naredimo mlinček, most čez potok, šotor iz vej, bivak, mandalo iz kamenčkov, izmojstrimo se v metanju žabic, spoznajmo okoliška drevesa in cvetlice ter drug drugega preizkušajmo v znanju. Če bomo s seboj vzeli liste papirja in voščenke, lahko prislonimo list papirja na deblo in podrgnemo z voščenko, nato pa prerišemo še celo drevo ter odtrgamo drobno vejico, ki nam bo tudi doma v vazi, pričarala pomladno vzdušje.

Proučujmo ptice, ki nam to pomlad prepevajo še posebno lepo. S pomočjo knjig in spleta jih poskusimo poimenovati glede na njihov videz, petje.

Čim več časa preživimo v gozdu, saj deluje dobro tako na naša pljuča kot na našo duševnost.

Poiščimo zmaje ali jih naredimo sami ter jih spuščajmo v vetru na travniku.

Doma naredimo 'čistko'. Morda se otrokom res ne bo ljubilo pospravljati, a zdaj imamo res idealno priložnost, da odstranimo vse, česar ne potrebujemo več.

Otroci naj stvari, ki so jih prerasli, pospravijo v škatle ali nakupovalne vrečke ter nanje napišejo, kam bodo šle, npr. knjige in igrače, ki so jih prerasli, v otroško bolnišnico, oblačila, ki so jih prerasli, za otroke, ki si novih ne morejo privoščiti, športne rekvizite naj pripravijo na prodajo prek Bolhe, ko ne bo več karantene (poslikajo jih in napišejo opise), spodbudite jih, da jih bodo s prisluženim denarjem zamenjali za tiste, ki bodo ustrezali njihovi sedanji starosti …

Pomagajmo otrokom in tudi sami odstranimo vse, kar nam več ne koristi v življenju.

Razprašimo knjige, preberimo tiste, ki že dolgo čakajo na knjižnih policah, da jih bomo vzeli v roke. Če jih bo zmanjkalo, nekatere založbe ponujajo ugoden nakup e-knjig po spletu, Mladinska knjiga pa je v svoji spletni knjigarni za prodajo e-knjig e-Emka ponudila bralcem brezplačen dostop do 50 e-knjig za vse generacije in za različne okuse.

Ne pozabite na šport! Kaj če bi se vsak dan poskusili v novi veščini? Na spletni strani www.aktivni.si boste našli marsikateri zanimiv predlog, pa tudi predloge za pravilno izvedbo. V kleti ali kolesarnici poiščite vse pripomočke za šport in igre na prostem ter vsak dan uporabite vsaj enega.

Vsak iz družine naj napiše na list veščino, ki si jo že dolgo želi usvojiti, pa zanjo ni nikoli časa. Prek spleta naj nato začne usvajati to veščino, četudi zanjo nima pripomočkov. Lahko začne tudi s teorijo in podrobnim poznavanjem te veščine.

Razmišljate o nakupu domače živali? Naredite raziskavo. Kaj vse zanjo potrebujete, kolikšni so začetni in potem mesečni stroški, zapišite, kaj vse bo treba postoriti zanjo, kdo bo prevzel posamezno delo …

Na velik list papirja napišite, kaj si vsak posameznik želi početi v teh dneh, skupaj z drugimi in tudi sam. Potem okvirno določite urnik, kaj boste kdaj počeli.

Držite se načela, da se želite imeti lepo, ne pa uveljavljati le svojega 'prav'. V teh dneh, ki so vam podarjeni (najstniki bodo na to morda gledali drugače, a tudi oni naj v karanteni poiščejo darilo zase), da jih v celoti preživljate skupaj doma in v naravi, najdite stvari, ki bodo vse vas osrečevale in polnile.

Nikoli ne bo vsakomur pri vsaki stvari prav. Vsak ima svoje želje, a pomembno je, da se zavedate, da ste celota. Ki se ima lahko lepo ali pa ne. Za prvo se je treba potruditi, za drugo pa … saj vemo vsi, na koncu smo po prepirih vsi poraženci. Predlog za list, ki ga lahko prilepite na vrata, je torej: Mi smo zmagovalci. Naj ga zapišejo in porišejo otroci.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču