Kako se je družina Brečko vrnila nazaj k naravi: posebna zgodba o življenju na drugačen način (neodvisni od sistema)

Pot do prisrčne in mirne parcele, kjer stoji samooskrbna hiša, je hitra in preprosta, v le nekaj minutah po izhodu iz avtoceste, izvoz za Šentjernej, prispemo do lesene ograje, kjer v oči bode napis, da vstopamo na območje, kjer se zadržujejo kače. Zvoki žlubodranja potočka in kikirikanje petelina pozdravijo že na vhodu, tam naju s fotografinjo pričaka tudi Andrej, pospremljen z mlado psičko Hero, nedaleč okoli se potika muca Tigi. Prispeli smo do Društva za zdravo življenje, okolje in samooskrbo Nova zemlja oziroma do domovanja družine Brečko, ki živi v stiku z naravo.

Razlog za sobivanje s kačami je preprost: ko je Andrej pred desetimi leti kupil parcelo, kjer zdaj stoji hiša z vrtom, je bilo naseljenih veliko škodljivcev. "Od miši do voluharjev in polžev, zato sem na parcelo prinesel kače, da poskrbijo za ravnovesje," razloži Andrej. Kmalu se nam pridruži njegova žena Janja, da pa družina obsega še dva otroka, Svetina in Bora, pričajo številne igrače in trampolin na vrtu. Skupaj ustvarjajo samooskrbno posestvo, kar pomeni, da ima hiša lastno pitno vodo, ogravanje, elektriko in čistilno napravo, to pa jih dela povsem neodvisne od sistema. Namreč ko je Andrej kupoval parcelo, je imel tri zahteve, ki so morale biti izpolnjene: sonce, voda in rodovitna zemlja.

"Naš namen ni, da gremo v gozd in živimo čisto zase. Ljudem želimo pokazati drugačen način življenja. Velikokrat že čutijo, da želijo tako živeti, ampak so negotovi, strah jih je, ne znajo začeti. Pri nas lahko dobijo primer, kako se tega lotiti in kako izpolnjujoče je," opiše Janja. Posajena imajo različna sadna drevesa, užitne grmovnice in jagodičevje, hiša in ostali objekti, kamor sodita tudi savna in soba za meditacijo, pa so zgrajeni iz naravnih in recikliranih materialov. Sami pridelujejo zelenjavo in zelišča, kokoške jim nesejo jajca, družbo jim delajo še račke. Velik poudarek dajeta mlada starša duhovnosti in delu na sebi, na posestvu so postavljene tudi energetske točke, predvsem pa si želita drugim pokazati, kako v civiliziranem svetu živeti čim bolj povezano z naravo.

Človek je harmonijo vrgel iz tira

V ta namen nastaja avanturistično duhovna avtobiografija, ki jo piše Andrej, njegovo življenje je namreč polno dogodivščin, življenjskih spoznanj in nenehnega učenja. "Doživel sem kar nekaj zunajzemeljskih izkušenj. Čutim ljudi in energije, že kot otrok sem zaznaval, da tisto, kar sem jaz, ni telo. Jaz sem v telesu, ampak kot energija, neka duša, ki je večna. Verjamem, da je obstoj univerzalna sila, kozmična energija, ki drži vse v ravnotežju. Temu bi lahko rekli tudi narava. Narava je harmonija, ki skrbi, da vse deluje. Težava pa je, da je človek harmonijo vrgel iz tira. Na tem sloni naš projekt Nova zemlja," je pojasnil njihovo vizijo.

Andrej je živel v tujini 13 let, veliko je potoval in se izobraževal, nato pa je leta 2012, ko je živel v Londonu, nastopil ključni trenutek: vodenju uspešnega posla navkljub se je nekaj v njem prelomilo in spoznal je, da tako ne more več živeti. S takratno partnerko sta se dogovorila, da se vrne v Slovenijo, ideja o samooskrbnem projektu pa se je v njem rojevala sama: "Nova zemlja je način, na kakršnega sem si želel živeti. Med potovanji po svetu, od Nove Zelandije do Kitajske in Amerike, sem videl več podobnih primerov in rekel sem si: časi so takšni, da se je potrebno vrniti k naravi in našo civilizacijo upočasniti." V času bivanja v tujini je zaslužil dovolj denarja, da je lahko kupil zemljo in poskrbel za uresničitev svojih sanj.

Skozi naravo je našel samega sebe

Andrej, po izobrazbi avtomehanik, trgovec in življenjski svetovalec, je s težkim srcem gledal, koliko stvari ljudje zavržemo in kako nenehno kupujemo novo, novo, novo. "To se mi je zdelo povsem nesmiselno. Vzgajali so me v drugačno življenje, moj oče je vse stvari doma popravil ali jih sam naredil, blizu mi je bilo življenje na vasi, kjer si bival v skupnosti, skupnostnem duhu. Tam sem se veliko naučil in svoje znanje prenesel na projekt. Zminimalizirati moramo naše potrebe in reciklirati." Za vsakim materialom na njihovi posesti stoji zgodba. Sestavin za gradnjo niso dobili iz trgovin, ampak so vzeli rabljene materiale od ljudi, ki jih niso več potrebovali. Tak primer so tlakovci na njihovem dvorišču, sestavni deli hiše in vrtne ute, kamni na vrtu, sončnice, s katerimi hranijo kokoške ... "Stvari niso kupljene, ampak izmenjane: v zameno ponudimo domače kreme, ki jih izdeluje žena, pridelke, marmelade in podobno. Nikoli ni samo jemanje, ampak tudi dajenje."

Vendar pa njegovo iskanje svobode in pot do najboljše verzije sebe ni bila povsem gladka in brez ovir. "Včasih sem verjel, da svoboda pomeni, da imaš sproščeno življenje. S prijatelji smo šli ven, se napili, kadili, žurirali cele noči. Toda resnično svoboden si lahko šele, ko živiš pri polni zavesti." Zanj prava svoboda potrka na vrata, ko smo osvobojeni svojih blokad in ko smo lahko pristni brez substanc. "Vsak, ki je spil nekaj piv ali skadil džojnt, je lahko frajer. Ampak ali je človek lahko naraven in sproščen tak, kot je? Prava svoboda je tista, ki pride, ko si osvobojen svojih starih škodljivih vzorcev. Sam sem pri 19 letih priletel na tla, bil sem povsem brez energije in tesnoba me je neprestano spremljala v trebuhu, grozno sem se počutil, težko sem komuniciral z ljudmi. Takrat sem rekel: 'Bog, prosim te, če sem lahko prišel v to situacijo, vem, da je tudi pot iz nje.' Začel sem raziskovati duhovne poti in iskati ravnotežje."

Iz ravnotežja je padel, ker ni poslušal narave, nato pa ga je harmonija pripeljala nazaj v pravo stanje, pravi. Odkril je skupino, ki se je ukvarjala z meditacijo, kasneje pa je prejel povabilo z univerze na Novi Zelandiji, naj se jim pridruži in izuči za življenjskega svetovalca v zameno za vzdrževanje njihovih strojev. "Takrat se je moje življenje povsem spremenilo, našel sem samega sebe skozi naravo in meditacijo ter začutil svoje poslanstvo. Tesnoba je povsem izginila. V meditaciji sem čutil samo ljubezen in svetlobo. Povsem sem se povezal z naravo." Od nakupa parcele mineva deset let, Janja, zdaj njegova žena in mati otrok, pa se je zgodbi pridružila pred osmimi leti, spomladi leta 2015.

Življenjska sopotnica

Janja prihaja iz sosednje vasi. Prijatelj, ki mu je pomagal pri gradnji hiše, se je z njo nekajkrat srečal in ji povedal za Andreja. Ker je tudi sama sanjala o načinu življenja, ki se je uresničeval tako blizu nje, je prišla k Andreju na obisk in mu začela pomagati pri opravilih okoli gradnje hiše. Takrat je ravno končala študij iz ekologije in biodiverzitete, vendar se v svoji stroki ni videla. "Po končanem študiju sem si rekla, da si zdaj želim početi samo še tisto, kar izhaja iz mene."

Projekt je bil v fazi, ko so se v leseni okvir začele vstavljati slamnate bale, in Janja je z Andrejem ostala kot sokreatorka projekta Nova zemlja, hkrati pa tudi kot življenjska sopotnica. Oba sta imela prihranke, ki sta jih vlagala v projekt, in se popolnoma predala delu na posestvu. Pred nekaj leti sta na svet prijokala še sinova Bor in Svetin, oba otroka je rodila doma, in sicer s pomočjo dule in babice, s katerima se je pripravljala na porod. "Nisem želela roditi v porodnišnici, saj se v zdravstvenih ustanovah ne počutim dobro. Verjamem, da delajo dobro in da so tam, da ljudem pomagajo, ampak zame je bilo pomembno, da sem doma. Andrej je bil vedno super podpora."  Otroka zdaj obiskujeta waldorfski vrtec. "Ideja je bila, da bi bila otroka doma. Ampak videla sva, da potrebujeta sovrstnike in družbo." 

Delovanje društva obsega poleg gradnje iz naravnih materialov ekološko pridelavo, predelavo sadja, zelenjave in zelišč, naravno nosečnost, porod in vzgojo otrok. Janja vodi delavnice za otroke in ženske, Andrej pa ponuja delavnice o samooskrbni hiši. Delavnice za otroke so zastavljene tako, da poskušajo otrokom približati stik z naravo, učijo jih vrtnarjenja in spoznavanja uporabne vrednosti narave, z ženskami pa na delavnicah obdelujejo teme, kot so čustva, izzivi materinstva in sprejemanje samega sebe. Poleg tega ponujata oglede posestva, kjer ljudem razložita, kako implementirati takšen način življenja. Ogledov ne računata, ampak sprejemata prostovoljne prispevke. "Vedno več je mladih, ki želijo tako živeti. Če želimo kakovostno živeti mi, morajo kakovostno živeti tudi ljudje okoli nas. Če želimo obvarovati zemljo, se to ne bo zgodilo, dokler drugi onesnažujejo. Kot družba moramo spremeniti zavest in paziti, da ne zastrupljamo samih sebe."

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice