Tuna iz konzerve je pogosta in hitra "rešitev" za malico - še posebej tekne v družbi kruha, pa tudi v omaki s testeninami.
Tuna je zelo priljubljena riba, marsikdo si jo rad privošči na žaru, pa tudi v konzervi. Nemški portal Marktcheck se je lotil preverjanja več vrst konzervirane tunine glede vsebnosti živega srebra in bisfenola A, hkrati pa so opravili še test okusa. Bonito je najbolj pogosto ulovljena tuna na svetu. Zraste približno en meter, živi v tropskih in subtropskih morjih, večina konzerv tunine pa vsebuje meso prav te ribe.
Testirane konzerve tunine
Testirali so tunino, konzervirano v lastnem soku. Tekočino so pred degustacijo odlili, primerjali pa so te izdelke:
-
Lidl: 0,93 evra na 100 g odcejene mase
-
Edeka: 2,07 evra na 100 g
-
Deutsche See: 2,14 evra na 100 g
-
Hawesta: 2,49 evra na 100 g
-
Followfood: 2,68 evra na 100 g
-
Saupiquet: 2,76 evra na 100 g
Katera tunina iz konzerve je najboljša po okusu?
Poznavalec rib Andreas Alt, prodajalec rib Antonio Prendes ter kuhar in gostinec Salvatore Marrazzo so poskusili različne konzerve - pri tem niso vedeli, za katero znamko gre. Pri tunini iz Lidla, Saupiqueta, Haweste in Deutsche See so opazili, da so kosi drobni. Tunina iz Edeke in Followfooda pa jih je prepričala s svojo strukturo.
V vseh izdelkih je mogoče najti rjave dele - večina proizvajalcev navaja, da gre za vizualne pomanjkljivosti, ki nastanejo pri konzerviranju. To naj ne bi vplivalo na kakovost. Po okusu tunina iz Lidla ni prepričala nobenega izmed ocenjevalcev, strinjali so se, da je preveč slana in suha. Tudi najdražji izdelek – Saupiquet – ni navdušil. Strokovnjaki pravijo, da ima grenak in limonast priokus.
Edekina tunina pa jih je medtem navdušila ima prijetno ravnotežje med soljo in okusom ribe. Po besedah Antonia Prendesa se dobesedno topi v ustih. Tako tunina Hawesta kot Deutsche See prijetno dišita in imata dober okus. Zmagovalec po okusu: Followfood.
Je v tunini živo srebro ali bisfenol A?
Vse testirane konzerve so bile glede vsebnosti živega srebra precej pod dovoljeno mejo EU. Testirali so jih tudi za prisotnost bisfenola A, snovi, ki se pogosto uporablja kot zaščita pred korozijo v notranjosti konzerv. Snov je v EU sicer nedavno prepovedana, a s prehodnim obdobjem do leta 2028. Pri štirih izdelkih so zaznali nizke sledi bisfenola A. Povsem brez je bila tunina iz Edeke in Lidla. Pri Followfoodu, Deutsche See in Saupiquetu pravijo, da BPA (bisefnol A) ne uporabljajo več, a da lahko pride do navzkrižne kontaminacije. V laboratoriju sta najbolj prepričala Edeka in Lidl.
