Šircelj: S preoblikovanjem meril do spodbude jamstveni shemi

DZ je dve milijardi evrov vredno jamstveno shemo potrdil pred prvomajskimi prazniki v okviru drugega paketa protikoronskih ukrepov, po nekaj zapletih pa je zaživela šele poleti. Zdaj bodo lahko banke dale podjetju likvidnostno posojilo v višini do 25 in ne več le deset odstotkov prihodkov od prodaje v letu 2019 oz. v višini dvakratnika letnega stroška dela, je na vladni novinarski konferenci povedal Šircelj.

Predlog šestega protikoronskega zakona je vlada potrdila v torek pozno zvečer, glede jamstvene sheme pa je v njem predvidela tudi odpravo nekaterih administrativnih ovir. Šircelj je omenil obvezni pobot.

Priznal je, da je bila jamstvena shema doslej razmeroma slabo izkoriščena, vendar kot najverjetnejši vzrok omenil dobro likvidnost gospodarstva. "Morda jamstvena shema ni bila toliko izkoriščena, ker ni bilo toliko potreb. Banke so svojo dejavnost opravljale tudi brez nje," je dejal.

Z uveljavitvijo šestega protikoronskega zakona bodo davčni zavezanci spet dobili tudi možnost odloga plačila davkov za dve leti ali pa obročnega plačila zaradi izgube sposobnosti prihodkov zaradi epidemije. "S tem si bodo lahko podjetja zagotovila boljši likvidnostni položaj," je o ukrepu, ki je bil v veljavi že v času prve razglasitve epidemije, dejal minister.

Do 31. januarja 2021 je predvideno tudi podaljšanje moratorija na odplačevanje posojil za leto dni za vse kreditojemalce. Rok je sicer razmeroma kratek, a do takrat Šircelj od mednarodnih finančnih inštitucij pričakuje sklepe, ki bodo dali možnost tovrstnih ukrepov na evropskem finančnem trgu. Potem bi lahko odlog odplačevanja posojil v Sloveniji podaljšali še za šest mesecev, je povedal.

"S podaljševanjem obstoječih ukrepov in nekaterimi novimi na finančnem področju želimo ohraniti delovna mesta ter zadržati gospodarstvo na ravni, da bo lahko, ko bo kriza minila, delalo s polno paro oz. vsemi svojimi zmogljivostmi," je dejal.

Dosedanjih pet paketov pomoči je ocenil za učinkovite in uspešne. Eden od podatkov, ki to dokazujejo, je po njegovih besedah število brezposelnih, ki jih je bilo konec oktobra 83.654, kar je 6761 manj kot konec maja.

Gostinci napovedujejo val odpuščanj in zapiranje lokalov

V sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) napovedujejo nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov, saj ocenjujejo, da predlog šestega protikoronskega zakona ne bo rešil njihovih težav. Gostinci obenem opozarjajo, da nikoli niso bili vir okužb, zato je zapiranje gostinskih lokalov krivično.

Gostinci so pričakovali, da bo predlog, ki ga je v torek sprejela vlada, pomagal tej najbolj prizadeti panogi, predvsem pa, da bodo do pomoči upravičeni vsi, ki so bili z odlokom zaprti, so sporočili z OZS.

"Z odlokom smo morali zapreti svoje obrate, za kar nismo sami krivi. Nesprejemljivo je, da morajo delodajalci po predlogu zakona pokrivati več kot 40 odstotkov nadomestil plače zaposlenih, ki so na čakanju na delo. Nadomestilo plač bi morala država kriti v celoti. Prav tako so velik problem fiksni stroški, najemnine in krediti. Tudi tu so kriteriji absolutno prestrogi," je opozoril predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar.

Glede na to, da je bilo najavljeno, da javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času covida-19 ne bo zajel manjših podjetij, torej samostojnih podjetnikov in podjetij z do štirimi zaposlenimi, ter ostalih, ki so po registraciji dejavnosti pri tem pozivu izločeni, so predlagali, da se pomoč zanje vključi v šesti protikoronski sveženj. "Na žalost tudi tu nismo bili uslišani," je zapisal Cvar.

V sekciji ocenjujejo, da predlog ne bo zadostno pomagal panogi, zato je pričakovati nov val odpuščanj in zapiranje gostinskih lokalov. Kot zgled gostinci navajajo sosednjo Avstrijo, kjer so bili ukrepi za pomoč gostinstvu učinkoviti. Predlagajo pa tudi znižanje DDV, veljavnost turističnih bonov za vse turistične panoge ter sprejetje interventnega zakona za turizem in gostinstvo.

 

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc