Slovenca del mednarodne skupine, ki je pod morskim dnom odkrila nov ekosistem

Ekipa odprave Underworld of Hydrothermal Vents v okviru misije Schmidt Ocean inštituta je poleti z raziskovalno ladjo R/V Falkor (too) odpotovala na območje sicer dobro raziskanega podvodnega vulkana na vzpetini Vzhodnega Tihega oceana ob Srednji Ameriki. Pod vodstvom Monike Bright s Fakultete za vede o življenju Univerze na Dunaju je preučevala življenje pod vrelci, da bi določila dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje skupnosti hidrotermalnih vrelcev v prostoru in času.

Tokrat prvič našli živalsko življenje

V kraterju vulkana na globini 2500 metrov se namreč med zgornjo in spodnjo skorjo toka lave zaradi kondenzacije morske vode razvije podzemni jamski sistem s stebri. Te jame gradijo rezervoar toplih hidrotermalnih tekočin, ki se izlivajo skozi razpoke v skorji in napajajo znane živalske in mikrobne skupnosti na površju hidrotermalnih vrelcev, je v sredo na predavanju na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (MBP-NIB) predstavila Bright.

S pomočjo globokomorskega daljinsko vodenega vozila ROV SuBastian je raziskovalna skupina preučevala vsakršno življenje, od virusov do mikrobov in živali. Z brskanjem po zemeljski skorji je odkrila čisto nov skrit ekosistem. Ugotovili so, da jame v zemeljski skorji pod morskim dnom naseljujejo orjaški črvi cevkarji in druge mobilne živali vseh trofičnih ravni, ki živijo pri temperaturi 25 stopinj Celzija.

Čeprav je že dolgo znano, da površine in obrobje hidrotermalnih vrelcev gostijo raznoliko življenje, pa so po besedah raziskovalke Bright tokrat prvič našli živalsko življenje pod njihovim površjem. S tem pa so tudi potrdili svojo hipotezo, da živali, ki sicer naseljujejo hidrotermalne vrelce, pod morskim dnom potujejo skozi hidrotermalno tekočino vrelcev in tako naseljujejo nove habitate.

To odkritje je bilo zanimivo zlasti v primeru črvov cevkarjev. Do sedaj znanstveniki namreč niso imeli jasnega razumevanja, kako se v teh ekosistemih pojavljajo tovrstni organizmi, saj niso zaznali njihovih ličink. Tekom odprave pa so ravno slednje našli v votlinah pod hidrotermalnimi vrelci. Jasno torej je, da so površinski in podpovršinski izviri povezani in da živali, ki naseljujejo površje hidrotermalnih vrelcev in območja pod njimi uspevajo v sozvočju.

Nova raven kompleksnosti ekosistemov

Del odprave sta bila tudi sodelavca MBP-NIB Tinkara Tinta in Tihomir Makovec. Kot je za STA pojasnila Tinta, je sama v sklopu odprave kot morska mikrobiologinja vodila poskuse, v katerih je preučevala produkcijo virusov v tem ekstremnem okolju, ki lahko pomembno vplivajo na kroženje snovi v teh sistemih in s tem na dinamiko mikrobne populacije. "O tem do sedaj ni bilo znanega ničesar," je dejala.

Makovec pa je kot tehnični sodelavec pomagal pri pripravi raziskovalne opreme in izvedbi nekaterih poskusov, obenem pa skrbel tudi za vzorčenje vzorcev morske vode s posebnimi vzorčevalnimi sistemi.

"Verjetno je to ena redkih, če ne celo edina odprava, pri kateri je bila v raziskave globokega morja vključena slovenska raziskovalna inštitucija," je poudarila Tinta.

Raziskovalci so mnenja, da odkritje vrste črvov, polžev ter mikroskopskih ličink in bakterij, ki živijo tu spodaj, dodaja novo raven kompleksnosti ekosistemom hidrotermalnih odprtin s sicer neugodnimi življenjskimi pogoji, ki jih znanstveniki preučujejo že dlje časa. Vodja odprave Bright pa si želi, da bo razjasnitev notranjega delovanja ekosistemov hidrotermalnih odprtin tudi pomagala pri njihovi zaščiti.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču