Praznična mrzlica se počasi umirja, nastopilo je, vsaj simbolično, obdobje novih začetkov.
Slovenci tako kot mnogo narodov po svetu v novo leto pogosto vstopimo z različnimi zaobljubami, ki naj bi nam prinesle boljše in srečnejše življenje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pa je letos prevladovala ena posebno pogosta zaobljuba.
Več zdravega prehranjevanja
"Koliko prebivalcev Slovenije si je zadalo nove cilje in kako dolgo se jih bodo držali, ne vemo, vemo pa, da je največ zaobljub povezanih z bolj zdravim življenjskim slogom," so v dneh po silvestrovem na svoji spletni stran zapisali pri Statističnem uradu RS.
Ob tem so delili nekaj zanimivih statističnih podatkov, navedli so, da je bilo prebivalcu Slovenije leta 2023 za prehrano na voljo v povprečju 130 kilogramov sadja, 101 kilogram zelenjave in 1 kilogram medu. Od leta 2000 je bilo največ sadja na voljo v letu 2018, in sicer 152 kilogramov na prebivalca. Medtem nam je bilo največ zelenjave na voljo leta 2020 (119 kilogramov na prebivalca).
"Po zadnjih razpoložljivih podatkih je sadje vsaj enkrat na dan uživalo 60 odstotkov moških, starejših od 16 let, med ženskami pa 75 odstotkov, zelenjavo je jedlo 66 odstotkov moških in 74 odstotkov žensk," so ugotovili.
Več gibanja
Tudi to spada v eno od najpomembnejših sestavin zdravega življenjskega sloga. In kje smo Slovenci? Leta 2022 se je 82 odstotkov moških ukvarjalo s telesno aktivnostjo vsaj enkrat na teden, 6 odstotkov manj kot enkrat na teden in 12 odstotkov nikoli. Med ženskami se je s športom vsaj enkrat na teden ukvarjalo 84 odstotkov, 5 odstotkov manj kot enkrat na teden in 11 odstotkov nikoli, je SURS podatke posredoval na svoji spletni strani.
Manj kajenja in alkohola
Zdrav življenjski slog, ki vključuje omejevanje škodljivih navad, kot sta kajenje in prekomerno uživanje alkohola, postaja vse pomembnejši cilj za mnogo prebivalcev Slovenije. Po podatkih za leto 2022 je bil alkohol še vedno široko dostopen, saj je povprečen Slovenec letno porabil 29 litrov vina, kljub opozorilom glede negativnih vplivov alkohola na zdravje.
Vendar pa so zdravstvene posledice prekomernega uživanja alkohola in kajenja še vedno zelo resne. "Zaradi alkoholne bolezni jeter je v 2023 umrlo 279 prebivalcev (1,3 odstotka vseh smrti v letu 2023), zaradi raka bronhijev in pljuč pa 1.187 prebivalcev (5,5 odstotka vseh smrti)," je navedel SURS.
Manj dela, več druženja
Število običajno in dejansko opravljenih delovnih ur se v Sloveniji zmanjšuje, pravi SURS. Leta 2023 so delovno aktivni običajno delali povprečno 1,3 ure manj na teden kot v 2008, dejansko pa so opravili 1,6 ure manj.
Leta 2023 je bilo med osebami, starimi 16 let ali več, 93 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družile s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu. To je bilo za 10 odstotnih točk več kot pred desetimi leti, torej leta 2014, in za 25 odstotnih točk več kot med epidemijo covida-19 leta 2021.
Več branja
Branje vsekakor vpliva na bolj kakovostno, če hočete — tudi daljše življenje. Leta 2023 je po podatkih SURS v Sloveniji izšlo 5.652 naslovov tiskanih knjig in brošur. Med njimi je bilo 66 odstotkov izvirnih del in 34 odstotkov prevodov.
V mreži splošnih knjižnic je bilo vključenih 277 krajevnih knjižnic in 13 bibliobusov. Vpisanih je bilo več kot 436.000 članov, izposodili so si skoraj 20 milijonov enot knjižničnega gradiva. V knjižnicah so imeli več kot 8 milijonov obiskov, kar pomeni, da jih je posamezni član povprečno obiskal več kot 19-krat, dnevno pa so našteli v povprečju okoli 23.000 obiskovalcev.
Zelo pohvalno!
Novo na Metroplay: "Videli smo, da bi umetna inteligenca lahko bila odličen pomočnik!"