Po dvigu minimalnih plač so se odzvale tudi slovenske banke. Te so opozorile, da so pogoji posojil v Sloveniji takšni, da si teh zaposleni z minimalno plačo ne morejo privoščiti.
Dvig minimalne plače na 1203,36 evra bruto bo imel po navedbah Združenja bank Slovenije izrazito negativne posledice na najem kreditov. Ob tem so dodali, da tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice upoštevati dohodke za zadnjih 12 mesecev.
Nova minimalna plača bo od januarja znašala 878 evrov neto oziroma 1203,36 evra bruto, so na napoved ministra za delo Luke Mesca spomnili v združenju bank. "Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne," so opozorili. Kot pravi Mesec, sicer letos pripravljajo še dva ukrepa za zvišanje ostalih plač. Prvi poteka v okviru pogovorov o novi ureditvi plač v javnem sektorju, drugi pa je priprava novega plačnega modela in novih kolektivnih pogodb tako v javnem kot zasebnem sektorju.
S prenovo plačnega modela se je Mesec začel ukvarjati že lani poleti, s socialnimi partnerji pa so, kot pravi, o prenovi dogovorjeni. "Sam si kot minister želim in si prizadevam, da bo izhodišče to, da minimalna plača zares postane najnižja plača v državi, vse ostale pa gradimo nad in ne pod njo," je poudaril in izpostavil, da je v javnem sektorju trenutno že 24 razredov pod minimalno plačo.
Vse več skupin v javnem sektorju zahteva višje plače, kot jih je nekaterim Robert Golob že obljubil
Banke: posameznik z minimalno plačo ni kreditno sposoben
Ob tem so izpostavili, da mora potrošniku v skladu s sklepom o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače. Če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, mu mora ostati tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja.
"Družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh oziroma 70 odstotkov zaposlenih, imajo zelo nizko kreditno sposobnost. Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oz. hranilnici ne more zadolžiti," so zapisali v združenju bank in dodali, da se lahko vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo za anuiteto uporabi le 0,50 evra.
Nas znova čakajo podražitve? Od 17. januarja spremembe v cenah dizla in bencina
Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić