30. 4. 2022, 10:24 | Vir: STA
Ali Slovenci res kupujemo največ nepremičnin prav na Hrvaškem?
Prodaja nepremičnin na Hrvaškem je v lanskem letu poskočila za kar 50 odstotkov. Rekorden skok nepremičnin je nekaterim onemogočil nakup hiše na Hrvaškem.
Podatki hrvaške davčne uprave kažejo, da so največ nepremičnin kupili Nemci, Avstrijci in Slovenci, najbolj pa so jih zanimale nepremičnine na Jadranu.
Nemci so na Hrvaškem v minulem letu kupili 2637 stanovanj in hiš, kar je 70 odstotkov več kot leta 2020. Avstrijci so jih kupili 1109 oz. 74 odstotkov več, Slovenci pa 2309 in s tem 32 odstotkov več kot leta 2020.
Poleg Nemcev, Avstrijcev in Slovencev so stanovanja in hiše na Hrvaškem kupovali še državljani Italije, ki so postali lastniki 243 nepremičnin, Slovaške (359), Švedske (240), Poljske (269), Bosne in Hercegovine (423), Češke (584), Madžarske (307), ZDA (110), Rusije (69) in Velike Britanije (86).
View this post on Instagram
Bistveno več kot prej so lani nepremičnine kupovali tudi Hrvati. Kupili so 113.823 stanovanj, hiš, zemljišč in apartmajev, kar je 25 odstotkov več kot leta 2020.
Tujci so največ stanovanj in hiš kupili na hrvaški obali
Njihov delež v skupnem številu vseh transakcij, povezanih z nakupom nepremičnin na obali, je bil 28-odstoten, po vrednosti nepremičnin pa 38-odstoten.
View this post on Instagram
V prvem trimesečju prejšnjega leta je bil delež tujcev v skupnem številu transakcij, povezanih z nakupom nepremičnin v celotni Hrvaški, okoli 10-odstoten, po vrednosti nepremičnin pa nekaj več kot 20-odstoten.
Nepremičninski strokovnjaki so za Jutarnji list potrdili, da je večje zanimanje tujcev za hrvaške nepremičnine eden od glavnih razlogov za rast cen novih stanovanj v zadnjem trimesečju minulega leta.
View this post on Instagram
Kupoprodajne cene novih stanovanj v tem obdobju so bile po podatkih državnega zavoda za statistiko za 15 odstotkov višje kot v zadnjem trimesečju leta 2020, kar je največja rast cen nepremičnin v zadnjem desetletju.
Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc
