M. P. | 25. 10. 2022, 20:00
So županski kabineti še vedno moške trdnjave? Nekaj se je vendarle spremenilo ...
Številke povedo, da je bilo na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 med skupno 800 kandidati za župane 108 žensk. 22 jih je bilo tudi izvoljenih. Kar se morda niti ne sliši tako slabo, če ne bi vedeli, da imamo v Sloveniji 212 občin.
Od volitev do volitev, parlamentarnih ali lokalnih, se veliko govori o zastopanosti žensk in enakopravnosti spolov v politiki. A dejstvo je, da so ženske v politiki še vedno bolj izjema kot pravilo. Po mnenju mnogih naj bi do njihovega vstopa na "tradicionalno moški teritorij" prihajalo predvsem zato, da se ti lahko pohvalijo z demokratičnimi standardi v državi.
Županj le dobra desetina
Nič drugače ni v lokalni politiki. Tudi naše občine so v preteklosti praviloma vodili moški. Čeprav zelo počasi, se prisotnost žensk v politiki zadnje čase nekoliko povečuje. Število županj je po zadnjih jesenskih volitvah leta 2018 s 16 naraslo na 22. Čeprav majhen, se je napredek vendarle zgodil.
Naše najstarejše mesto je na zadnjih lokalnih volitvah doživelo veliko prelomnico. Ptuj je namreč prvič dobil županjo. Nuška Gajšek je postala tudi edina županja v mestnih občinah.
Županja Ptuja Nuška Gajšek se letos odpravlja po drugi mandat.
Še nekaj zanimivih splošnih podatkov o županjah. Županji z najdaljšim stažem sta Marijana Cigala (Dravograd) in Darinka Fakin (Majšperk), ki imata za seboj 5 mandatov. S tremi mandati se lahko pohvalijo tri županje: Romana Lesjak (Črna na Koroškem), Olga Karba (Ljutomer) in Polona Kambič (Semič).
Manjše zaupanje do žensk?
Raziskave kažejo, da na izvoljivost žensk vpliva veliko dejavnikov. Eden ključnih je podpora strank in okolja. Ženskam je zato treba zagotoviti resno podporo že v samem v procesu kandidiranja.
Med nekaterimi odločevalci in tudi v medijih kroži mit, da ženske ne volijo žensk in da je to vzrok, da kandidatke niso izvoljene na politična mesta. Ker so kot "manjšina" dobile priložnost za vodenje, naj bi ženske bolj čutile pritisk, da se morajo bolje izkazati, je dostikrat slišati. Njihovo delo naj bi bilo veliko bolj podvrženo kritikam, sploh v primeru neuspehov. Njihove napake se bolj izpostavljajo, uspehi pa potisnejo v ozadje.
Moške politike, ki imajo jasno stališče in ki vladajo avtoritarno, naj bi se še vedno dojemalo kot odločne in brezkompromisne voditelje, medtem ko ženska, ki je samostojna, uporna, ki ne popušča, velja za odbijajočo in ljudem zelo zoprno.
V Ljubljani je preteklo že veliko vode, odkar jo je vodila ženska. V obdobju 2002-2006 je bila županja Mestne občine Ljubljana Danica Simšič, ki so jo ljudje poznali kot dolgoletno televizijsko novinarko in voditeljico.
A zadeve niso tako preproste. Rezultat tradicionalnih vzorcev razmišljanja je tudi ta, da se ženske same še vedno raje držijo v ozadju in se ne marajo izpostavljati. Četudi je realnost dostikrat takšna, da prav one stojijo za mnogimi ključnimi odločitvami.
V času družbenih medijev je postalo še bolj očitno, da se pri ženskah, ki stopijo v ospredje, bolj kot o opravljenem delu govori o njihovem videzu, telesni teži, načinu oblačenja, izbiri življenjskega stila itd.
Tkanje vezi prek srečanj
Zaradi podzastopanosti žensk v lokalni politiki se je okrepila ženska solidarnost. Leta 2014 so se namreč takratne županje odločile, da se v prihodnje bolj povezujejo in sodelujejo med sabo. Izhodišče za tovrstno mreženje je gotovo tudi spoznanje, da bo njihova uspešnost pri vodenju lokalnih skupnosti vplivala na bodoče zaupanje volivk in volivcev v ženske kandidatke.
Poleg podpore in izmenjave izkušenj gre za spodbudo županjam za vnovično kandidaturo.
"Očitno smo se ženske opogumile in spoznale, da lahko naredimo nekaj dobrega za svoje občine," je ob eni od priložnosti dejala županja Ruš Urška Repolusk.
Jubilejno 10. srečanje slovenskih županj je letos gostila Mestna občina Ptuj, udeležilo pa se ga je 12 županj slovenskih občin. "Srečanje je prineslo izmenjavo dobrih praks v posameznih občinah, predvsem pa sproščeno druženje ob klepetu, ki so ga županje prav pogrešale," so zapisali na spletni strani mestne občine.
Je lokalna politična prihodnost žensk kaj svetlejša?
Pred novimi lokalnimi volitvami je presunil podatek, da je med skupaj 75 kandidati v 12 mestnih občinah komaj 14 kandidatk. Med 12 mestnimi občinami je podobno kot pred štirimi leti največ zanimanja za županski stolček v Mariboru, ki si ga želi voditi kar 15 kandidatov. Od tega le dve ženski.
Maribor sta v vsej zgodovini vodili le dve ženski. V 60. letih prejšnjega stoletja je to bila Vera Kolarič. Magdalena Tovornik (na fotografiji) pa je bila leta 1990 zmagovalka prvih večstrankarskih županskih volitev v štajerski prestolnici.
Medtem se na ljubljanskih županskih volitvah letos ponuja devet kandidatov, poleg Zorana Jankovića, ki mu očitno še ni zmanjkalo zagona, "celo" štiri ženske kandidatke. A kaj bi se prehitro veselili, ko takoj zatem ugotovimo, da tako v Kranju, Celju, Novem mestu in Slovenj Gradcu ni niti ene ženske kandidatke.
En korak naprej, dva nazaj
V letošnjo tekmo za županski tron se v Kopru podaja sedem kandidatov in ena kandidatka. Enako je tudi v Krškem (med petimi moškimi je le ena ženska), v Novi Gorici (med šestimi kandidaturami je le eno vložila ženska) in v Murski Soboti (med štirim kandidati je ena kandidatka). Če pogledamo še v Velenje, sta tam dve ženski kandidatki in štirje moški kandidati, na Ptuju pa sta med osmimi kandidaturami le dve ženski.
Nauk zgodbe, imenovane, ženske v lokalni politiki in nasploh, je, da nikdar ne smemo odnehati ali začeti verjeti v nekakšen avtomatski "družbeni napredek". Tudi če se ta zgodi, je v tem primeru en korak naprej in dva nazaj. Padec je vedno mogoč, in to zelo hitro.
