Kljub zakonskim omejitvam mladi še vedno brez težav pridejo do alkohola: kje ga najlažje dobijo?

Slovenija po porabi čistega alkohola na prebivalca spada v sam svetovni vrh, kar velja tudi za mlade. Dostopnost do alkohola je lahka, kar je potrdila tudi raziskava Zveze potrošnikov Slovenije, ki je pokazala, da lahko mladostniki tudi prek spleta brez ovir nakupujejo alkoholne pijače.

Izvedli preizkus z mlado polnoletno osebo

Zveza potrošnikov Slovenije je julija letos v okviru programa Veš, kaj piješ izvedla pregled prodaje alkoholnih pijač prek spleta. Alkoholno pijačo so naročili v desetih spletnih trgovinah, izbrali so pet dobro obiskanih splošnih spletnih trgovin in pet specializiranih ponudnikov alkoholnih pijač.

Kjer je bilo mogoče, so izbrali možnost plačila ob prevzemu, kar je torej pomenilo, da je mlada oseba ob prevzemu alkoholno pijačo tudi plačala. Nakup in prevzem alkoholnih pijač so izvedli s pomočjo mlade polnoletne osebe, stare 19 let.

Nedoslednost pri izvajanju zakonske zahteve

V raziskavi so ugotovili, da nihče od izbranih trgovcev oziroma pogodbenih dostavljavcev od mlade osebe, ki je prevzela alkoholno pijačo na domu, ni zahteval osebnega dokumenta za preverjanje starosti, kljub temu da zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje prodajo alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in hkrati določa, da lahko ponudnik od vsake osebe, za katero obstaja sum, da ni polnoletna, zahteva, da predhodno izkaže svojo starost z ustreznim dokumentom.

"To kaže na zaskrbljujočo nedoslednost pri izvajanju zakonske zahteve za preverjanje starosti, ki je ključnega pomena za zaščito zdravja naših otrok in mladostnikov," je ob predstavitvi rezultatov dejala Nina Križnik z Zveze potrošnikov Slovenije.

Mlada oseba zlahka zaobide obvestila

Kot je še dodala, so bili ob pregledu spletnih strani ponudnikov sicer pozorni tudi na obvestila, pri čemer so ugotovili, da ima večina ponudnikov na spletnih straneh opozorila o nevarnostih prekomernega uživanja alkohola ali opozarjajo na zakonodajo, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mladoletnim osebam. A kot je opozorila Križnikova, lahko mlada oseba takšna obvestila preprosto zaobide.

Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je ob tem kot skrb vzbujajoče označila dejstvo, da se v primerjavi z lanskim letom delež ugotovljenih kršitev v različnih oblikah prodajaln ni zmanjšal. Ostaja na isti ravni, saj je bila alkoholna pijača prodana več kot vsaki drugi mladoletni osebi, je navedla.

V pitju med mladostniki presegamo mednarodno povprečje

Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa je opozorila, da moramo, ko govorimo o pitju alkohola med mladimi, začeti z odraslimi. Odnos slednjih, ne samo staršev in skrbnikov, temveč celotne družbe, namreč vpliva na to, ali bodo mladostniki pili alkohol in koliko ga bodo pili.

Ob tem je izpostavila rezultate mednarodne raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo od leta 2002 v Sloveniji izvajajo vsake štiri leta, in kažejo, da je alkoholne pijače v življenju že kdaj pilo 15 odstotkov 11-letnikov, 40 odstotkov 13-letnikov, 71 odstotkov 15-letnikov in 86 odstotkov 17-letnikov. Vsak četrti 15-letnik in vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit. Delež pitja alkohola med mladostniki v Sloveniji sicer upada, a še vedno presegamo mednarodno povprečje, je navedla Roškarjeva.

Med najučinkovitejšimi ukrepi omejevanje dostopnosti

Poudarila je tudi, da v Sloveniji beležimo visoko porabo alkoholnih pijač, večina prebivalcev uživa alkohol, tudi dostopnost alkohola je zelo visoka. Omejevanje dostopnosti do alkohola je tako po njenih besedah eden najbolj učinkovitih ukrepov alkoholne politike, ki ga je kot takega prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Da lahko k reševanju alkoholne problematike med mladimi prispevamo samo s skupnimi prizadevanji, ki vključujejo ustrezne preventivne ukrepe, in z ozaveščanjem o nevarnostih pitja alkohola, je izpostavila tudi Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc