Avstrijci z novim projektom tik ob meji žanjejo slavo po svetu, okoljsko tveganje pa bo padlo na Slovenijo (FOTO)

V okolici Volšperka (Wolfsberg) na avstrijskem Koroškem pripravljajo projekt izkopavanja litija. Kot je opozorila okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG), pri tem obstaja tveganje za onesnaženje Drave in druge čezmejne okoljske vplive, zato od pristojnega ministrstva zahtevajo, da se vključi v postopek čezmejnega vpliva na okolje.

Okoljsko tveganje bo padlo na Slovenijo

Projekt izkopavanja litija, ki ga po navedbah AAG razvijajo v gorovju Koralpe, 40 kilometrov od slovenske meje, bi lahko vplival na onesnaževanje Drave in na kakovost pitne vode, ki jo črpajo vse občine dolvodno od avstrijske meje, so zapisali pri organizaciji in dodali, da se črpališča večinoma nahajajo ob Dravi. Pri tem so povzeli članek s spletnega portala Mining Weekly z začetka meseca, v katerem piše, da je projekt izkopavanja že precej daleč, zato v AAG menijo, da "je skrajni čas, da se v projekt vključi tudi Slovenija".

V članku po navedbah organizacije piše, da zaradi spremenjene zakonodaje za območja, manjša od 10 hektarov, v Avstriji ocena vplivov na okolje (tudi čezmejnih) ni več potrebna. "To je zelo čudno, če ne delikatno, ker vemo koliko tisoč ton žveplove kisline in drugih kemikalij bo potrebnih za raztopitev rudnine in za pridobitev litijevega prahu," so opozorili v AAG. Ker se reka Labotnica, ki teče skozi Volšperk, v kraju Labot vsega dva kilometra od slovenske meje izliva v Dravo, obstaja čezmejni vpliv na okolje, so navedli v AAG, kjer bodo zato od ministrstva za naravne vire in prostor zahtevali, da se Slovenija vključi v postopek čezmejnega vpliva na okolje za ta projekt.

V članku piše tudi, da je podjetje ECM Lithium, hčerinska družba britanske družbe Critical Metals, prejela potrditev koroške deželne vlade, da okoljska ocena učinka ni potrebna. Kot so navedli v okoljski organizaciji, bo to pospešilo projekt pri Volšperku, zaradi česar bi lahko ta postal ključni igralec v evropski dobavni verigi za kritične rudnine. Dodali so, da bo rudnik severno od slovenske meje s tem postal prvi licencirani rudnik litija v Evropi.

Pridelali bodo vsaj 780 tisoč ton litija na leto

V dokončni raziskavi izvedljivosti je predvidena povprečna količina pridobljenega litija 780 tisoč ton na leto, najvišja ocenjena letna raven pa 840 tisoč ton. To temelji na ocenjenih zalogah rude v višini 11,48 milijona ton, izkopanih v skoraj 15 letih. Raziskava predvideva dve integrirani operaciji v okviru projekta: rudarjenje in predelavo za proizvodnjo litijevega koncentrata (spodumen) ter vzpostavitev hidrometalurškega obrata za pretvorbo spodumena v baterijski litijev hidroksid monohidrat (LHM), so navedli v sporočilu.