Na poti k odgovornemu ravnanju s hrano: v Sloveniji tolikšno povečanje odpadne hrane

V okviru projekta Life IP Care4Climate bo v torek stekla druga sortirna analiza bioloških odpadkov na ravni gospodinjstev. Namen analize je natančno določiti delež odpadne hrane ter delež užitnih delov med biološkimi odpadki, so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki koordinira projekt.

Zavrgli smo več hrane, kakor v letu prej - zakaj?

V Sloveniji je bilo v lani zavrženih 164.803 ton hrane, kar predstavlja devet odstotkov več odpadne hrane kot leto prej. Povečanje gre po pojasnilih ministrstva pripisati predvsem večji količini odpadne hrane v dejavnosti proizvodnje hrane, kjer se je količina odpadkov zaradi zavržene hrane, neprimerne za uživanje ali predelavo, podvojila.

V trgovini z živili je nastalo odpadne hrane več za sedem odstotkov, v gospodinjstvih pa za dva odstotka. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane. Največji delež odpadne hrane še vedno izhaja iz gospodinjstev (44 odstotkov), sledijo gostinstvo in strežba hrane (34 odstotkov), proizvodnja hrane (13 odstotkov) ter trgovina z živili (devet odstotkov). Po ocenah statističnega urada je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 37 odstotkov oziroma za tri odstotne točke manj kot leto prej.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo z izvajanjem sortirnih analiz na ravni gospodinjstev pridobiva podatke o vrsti odpadne hrane in količini hrane, ki jo gospodinjstva zavržejo. Prvo tovrstno analizo so v okviru projekta Life IP Care4Climate izvedli leta 2021 in 2022, rezultati pa so pokazali, da odpadna hrana v Sloveniji predstavlja 17 odstotkov vseh ločeno zbranih biološko razgradljivih odpadkov.

Analizo bo izvajalo podjetje Snaga Maribor

Za izvajanje nove analize so izbrali javno podjetje Snaga Maribor, analizo pa bodo ponovno izvedli v dveh obdobjih - jesen/zima in pomlad/poletje. To po pojasnilih ministrstva omogoča natančno sledenje sezonskim vplivom na vrsto in količino odpadne hrane.

Javno podjetje Snaga Maribor bo praznilo zabojnike v okviru svojega rednega dela izvajanja javne službe ločenega zbiranja bioloških odpadkov, nato bodo njihovi delavci pod nadzorom in navodili Inštituta za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko Ikema sortirali ločeno zbrane biološke odpadke.

Kako bodo prišli do ugotovitev?

Na izbranih območjih vzorčenja v občinah Mestna občina Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Ruše, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Pesnica, Selnica ob Dravi in Starše bo potekalo zbiranje ločeno zbranih bioloških odpadkov, pri čemer bo izvajalec javne službe na vsakem območju vzorčenja odvzel sedem vzorcev bioloških odpadkov na posamezno časovno obdobje. Vsak vzorec bo tehtal najmanj 300 kilogramov in bo razdeljen na 11 frakcij, ki vključujejo tudi užitni in neužitni del odpadne hrane, so pojasnili.

Z odvzemom vzorcev bodo začeli v torek, analiza pa se bo zaključila do konca februarja, pri čemer vzorcev ne bodo odvzemali v tednih božično-novoletnih praznikov, saj je v prazničnih dneh na mizi več hrane kot običajno. Analizo bodo na območjih istih občin ponovili še med marcem in junijem prihodnje leto. Tudi tedaj analiza ne bo potekala med prazniki. Podatki bodo po prepričanju ministrstva v podporo prizadevanjem za zmanjšanje količin zavržene hrane, ministrstvu pa bodo omogočili oblikovanje učinkovitih politik na področju bolj odgovornega ravnanja s hrano.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču