Vrhunska športnica opisala svojo težko izkušnjo zdravljenja s kemoterapijo: "Moje telo je bilo v razsulu. Ta izkušnja mi je dala vedeti, da ... "

Vrhunska ljubljanska judoistka Anja Štangar je opisala, kakšne težke življenjske izkušnje je preživljala v zadnjih letih.

Ob pripravah na kvalifikacijske točke za olimpijske igre v Tokiu si je Štangar najprej hudo poškodovala kolenske vezi. Potrebna je bila operacija in s tekem najvišje ravni je bila Štangar odsotna skoraj leto dni.

S petim mestom na tekmovanju za Grand Prix pa se je zdelo, da so sanje, ki jih je vedno imela o olimpijskih igrah, spet zaživele, opisuje spomine Anja Štangar v zapisu za spletni portal Timax. 

Potem pa so se ji začele na treningih in tekmah dogajati neobičajne stvari, ki si jih s trenerko nista mogli razložiti. Na tekmah je v odločilnih situacijah neobičajno izgubila, na treningih pa ni več zdržala takih maksimalnih naporov kot prej. "Ko sem se močno zadihala, sem začela pokašljevati, kar pa smo pripisali rahlemu zimskemu prehladu. Med trenerko in mano je nastala napetost in ves čas me je spraševala, ali mi je zmanjkalo motivacije, a po drugi strani se ji je to zdelo skoraj neverjetno pol leta pred olimpijskimi igrami (takrat igre v Tokiu še niso bile prestavljene na naslednje leto)," opisuje Štangar.

Marca 2020 je imela nato pregled pred zaposlitvijo v Športno enoto Slovenske vojske. Zdravniki so takrat prišli do spoznanja: ima raka na bezgavkah. 

"Kardiolog mi je zelo dolgo gledal ultrazvok srca in na koncu rekel, da mu ni vse všeč in me naročil na CT slikanje koronarnih žil. Tam pa se je izkazalo, da je z mojim srcem in žilami vse v najlepšem redu, imela pa sem močno povečane bezgavke na vratu. Tudi sedimentacijo eritrocitov sem imela močno povišano. To sta bila dva znaka, da so zdravniki takoj posumili in kaj kmalu tudi potrdili limfom – rak na bezgavkah. Šok in razlaga za vse nepojasnjene težave," se težkih trenutkov spominja judoistka. V nadaljevanju Štangar izpostavi, da se ne bi spuščala v vse težave in stranske učinke zdravljenja s kemoterapijo, ampak da želi deliti predvsem občutke in težave, ki jih je premagala po začetnem zdravljenju pri vračanju na tekmovalne blazine. V nadaljevanju ji je ogromno pomenila podpora, ki jo je prejemala od bližnjih. 

Kot cilj si je v nadaljevanju zastavila, da pride do forme, da bo lahko kot trening partnerica pomagala sestri se ustrezno pripraviti na olimpijski nastop, poroča portal Timax.

Sledilo pa je sledeče: "Septembra 2020, ko sem zaključila z vsemi onkološkimi terapijami, je bilo moje telo dobesedno v razsulu. Vendar je bila prav to moja glavna motivacija in izziv – telo spraviti nazaj v tako stanje, da bom lahko uživala vsaj v rekreativnih športnih aktivnostih. Telesno sestavo sem imela popolnoma porušeno. Zaradi zdravil se mi je v telesu zadrževalo ogromno vode, kot da bi bila po celem telesu zatečena, in seveda izgubila sem ogromno mišične mase.“ Ob tem je Štangar izpostavila, da jo je presenetilo, kako toksična je kemoterapija za vse celice telesa. Izkušnja ji je dala vedeti, da zdravje in zdravo telo ni samoumevno. Bila je tudi v zelo slabem kondicijskem stanju, neverjetno hitro se je zadihala in komaj zmogla v zelo počasnem tempu preteči 1 kilometer.

Pol leta po zaključenem zdravljenju je bila toliko pripravljena, da je tekmovala na državnem prvenstvu in tudi zmagala. Že takoj po postavljeni diagnozi pa si je rekla, da bo popolnoma ozdravljena, ko bo sodnik na tekmi pokazal nanjo kot zmagovalko borbe. "Tako da to državno prvenstvo je bilo zame precej čustveno," še izpostavlja. Ampak takrat še zdaleč ni bila v formi, primerni za mednarodni nivo tekmovanj. Julija 2021 pa se je uresničil še njen drugi veliki cilj – kot sestrina trening partnerica in del reprezentance je Štangar odpotovala v Tokio na olimpijske igre. Naslednji cilj – tekmovati na mednarodni tekmi – je dosegla jeseni 2021, torej dobro leto po koncu zdravljenja. Tudi ta bronasta medalja s tekme za evropski pokal je bila zanjo diamantna.

Poškodbe so si sledile ena za drugo

Poleti 2022 si je Štangar natrgala še stranske kolenske vezi in sedem mesecev je potrebovala, da se je vrnila na tekmovalne blazine. Potem se ji je sicer forma hitro dvignila in zmagala je tri evropske pokale. 

Junija 2023 je nato dosegla naslednji cilj, in sicer tekmovati na tekmi svetovne serije. Dva meseca pozneje na Veliki nagradi Zagreba pa že ni le sodelovala, ampak je prišla vse do finalnega dela, kjer pa je borbo za tretje mesto sicer izgubila, a na poti do tja premagala tudi rangirano tekmovalko. Vse skupaj je izgledalo zelo obetavno za nadaljevanje njene judo kariere, ko se ji je zgodila naslednja neverjetna poškodba – huda diskus hernija v vratnem delu hrbtenice. "Pet mesecev po operaciji je zame še enkrat več prišla vrnitvena tekma – državno prvenstvo, na katerem sem tudi tokrat zmagala. Vendar na preiskavah sedaj pol leta po operaciji se je izkazalo, da vretenci še vedno nista zaceljeni, tako da trenutno potrebujem predvsem veliko potrpežljivosti," je opisala situacijo.

Kaj pa je Štangar izpostavila za konec? "Pri vseh »nesrečah«, ki so me doletele, se nikoli nisem spraševala ali pritoževala, zakaj se je to zgodilo ravno meni," izpostavlja. Pravi tudi, da se je nehala sekirati za vsako malenkost, saj se takrat vedno opomni, da se v življenju lahko zgodijo hujše stvari in tak način razmišljanja bi vsakemu od nas lahko pomagal skozi življenje.