Asta Vrečko: "Kultura in umetnost prepoznavata in spreminjata raznolikost"

Na ljubljanskem Prešernovem trgu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) tudi ob letošnjem kulturnem prazniku tradicionalno pripravilo recital Prešernove poezije. Recital Prešernovih pesmi v interpretaciji igralcev je bil že 37. po vrsti. Slišati je bilo tudi pozive k skrbi za druge in skupno ter izboljšanju razmer v slovenski kulturi. Podobni prireditvi sta bili tudi v Novi Gorici in Mariboru ter na Ajdovskem gradcu pri Bohinju.

Ljubljanski recital se je kot vsako leto začel z Zdravljico v interpretaciji Toneta Gogale. Zbrane na Prešernovem trgu sta nagovorila tudi predsednik ZDUS, igralec, slikar in kipar Boris Mihalj ter ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ministrica Asta Vrečko je med drugih povedala, da ni zanemarljivo dejstvo, da imamo v Sloveniji državni praznik kulture. Kot je izpostavila, sta kultura in umetnost temeljna gradnika družbenega razvoja in da je napočil čas, da kot družba ustrezno spremenimo odnos do njiju.

"Kultura zagotavlja družbeno blaginjo, njen gospodarski doprinos je obsežen, njena izobraževalna vloga izjemnega pomena, je vezivo naše skupnosti. Kultura in umetnost prepoznavata in spreminjata raznolikost, zagotavljata svobodo izražanja ter omogočata živost jezika, ohranjata in oživljata sporočilo iz preteklosti, ustvarjata in oblikujeta vrednote za prihodnost," je še dodala in izrazila željo, da bi lahko s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan in prepoznavali njeno vrednost.

Mihalj je v nagovoru povedal, da je današnji dan praznik vseh državljanov in Slovencev izven državnih meja ter obeležuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, "iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost". Hkrati tudi opominja na zavezujočo pripadnost skupnosti ter usmerja in spodbuja k doseganju skupnih ciljev.

Prav skrb za drugega in skupno po besedah Mihalja izraža ter osmišlja "naš obstoj v skupnem prostoru in izbrani izvršilni oblasti nalaga dolžnost prizadevanja za skrbno vodeno enakovredno razvojno smer skupnosti, katere vrednost in smisel temeljita na prepoznani soodvisnosti, ki tvori jedro sočutne človeškoetične osnove vsakega posameznika, ki mu je današnji praznik tudi namenjen".

Mihalj je kot najbolj pereč problem, ki zadeva zaposlene v kulturi, izpostavil prezrtost, "neukvarjanje s tem". "To je tako, kot če bi se človek ne ukvarjal s svojim telesom in umom in ga prepustil hiranju. Kaj se zgodi? Propade," je bil slikovit in pristavil, da sam optimistično verjame, da temu ne bo tako, saj bi to pomenilo skrajni konec slovenske biti.

Igralka Maja Sever je na recitalu prebrala odprto pismo sindikatov Sviz in Glosa, ki izpostavlja, da je kultura najpomembnejši temelj obstoja vsakega naroda in države ter nezamenljivi del kakovosti naših življenj ter opozarja, da je skrajni čas za odpravo številnih težav, s katerimi se srečujejo zaposleni v kulturi, in da se kultura prepozna kot strateška naložba.

V nadaljevanju so največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slovenski kulturni praznik z interpretacijo Prešernovih pesmi počastili igralci iz ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci. Nekaj kulturnikov je ob začetku prireditve tudi razvilo velik transparent z napisom Umetnost je delo.

Pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani se je zbralo nekaj sto poslušalcev Prešernove poezije. Med njimi je bila tudi Zala iz Ljubljane, predstavnica mlajše generacije, ki je povedala, da se ji zdi super, da praznujemo kulturo. Sama ima zelo rada kulturo, rada bere in obiskuje gledališče, zato je danes tudi prišla na Prešernov trg, ker "se mi zdi super, da podpiram igralce, ki berejo poezijo".

Tradicionalnega branja Prešernovega poezije pa se udeležuje pogosto, pravzaprav že od otroštva, ko je na tem dogodku spremljala že svojega očeta igralca. Recital Prešernove poezije se je pred 37 leti pričel kot protest, kot del borbe za slovensko kulturno avtonomijo. Bil je odgovor zoper namene politikov, da v bivši skupni državi naredijo enotno kulturno ministrstvo in tako zmanjšajo moč slovenske besede in državotvorne drže.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču