Prejšnja leta so vozne rede šolskih avtobusov določali koncesionarji, letos pa je to nalogo prevzela državna služba. Ta je sicer vzpostavila avtobusne povezave z veliko odročnimi kraji, a to je očitno precej slabo uskladila s koncesionarji, saj ti na povečano število šolarjev niso pripravljeni. Že vse od začetka šolskega leta je kaos, avtobusi vozijo mimo šolarjev, saj je na njih prevelika gneča. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju, in zahtevali pojasnila pristojnih. Podali so nam celo datum, ko lahko dijaki in drugi potniki pričakujejo, da se bo stanje normaliziralo.
Z zamudami javnih prevozov se srečujemo vsak začetek šolskega leta, če ne že vsak dan, a to leto je hujše. Klasičnim zamudam so se zdaj pridružile še velike gneče na šolskih avtobusih, zaradi katerih (pre)poln avtobus pogosto zapelje kar mimo šolarjev, ti pa morajo čakati na naslednji avtobus. Ali bo avtobus ustavil ali ne, je loterija.
To se ne dogaja le v Ljubljani, kjer avtobusi vozijo na nekaj minut. To se dogaja na podeželju, v krajih, kjer je do naslednjega avtobusa treba čakati tudi po dve uri ali več. Po več deset šolarjev zjutraj stoji in čaka na avtobusnih postajah, zamuja k pouku ali pa kliče starše, naj jih peljejo v šolo, ti pa jemljejo dopuste, da jih peljejo, saj se zavedajo, da je njihov otrok zamudil v šolo že skoraj vsak dan tega šolskega leta. "Šole vedno teh zamud ne bodo upoštevale," se zavedajo starši.
Opominjajo tudi na izjemno podaljšanje voženj zaradi spremenjenih poti. "Prej so za prevoz potrebovali pol ure, zdaj potrebujejo eno uro in tri četrt," je tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič opozoril, da so nekatere spremembe za dijake močno podaljšale čas vožnje v šolo in pristojne z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo na čelu pozval k takojšnemu ukrepanju.
V preteklem šolskem letu je sistem po Žvegličevi oceni deloval, dijakom ni bilo treba prestopati, koncesionarji pa so vedeli, kam so otroci namenjeni, zato ne razume, zakaj je prišlo do spremembe sistema. "Zdaj vlada popolna zmešnjava," je bil kritičen.
Kaj je letos drugače?
Novost je, da je letos vozne rede medkrajevnih avtobusnih javnih prevozov v roke prevzela državna Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Kot se radi pohvalijo, so vzpostavili avtobusne povezave s kraji, kjer doslej javni potniški promet ni bil dostopen, povečali pa so tudi frekvenco prevozov.
To pa je očitno prevelik zalogaj za koncesionarje, ki so vozne rede upravljali do zdaj. V Sloveniji imamo štiri koncesionarje: Arriva, Nomago, Ljubljanski potniški promet, AP Murska Sobota. Vsak pokriva določen del Slovenije. Težave se pa pojavljajo pravzaprav povsod.
Zakaj se niso uskladili prej? DUJPP: "Bili smo zavedeni!"
Na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa so nam pojasnili, da so na razpisu za koncesije podali osnovna izhodiščna pričakovanja za postavitev linij, ur in frekvenc odhodov, števila avtobusov, "ki naj temeljijo na podlagi predhodnih izhodišč in izkušenj prevoznikov, z upoštevanjem dosedanjih dobrih praks in tradicije v lokalnih okoljih, ki so jih koncesionarji do zdaj imeli". Pogoje pa so nadgradili s smernicami iz prometnih raziskav, ki zasledujejo kriterije večanja frekvence odhodov in pokritosti uporabe javnega potniškega prometa, usklajevanja z železniškimi voznimi redi ter potrebami potnikov in naseljenostjo: "Iz teh izhodišč so nove vozne rede pripravili in z nami uskladili koncesionarji avtobusnih prevozov."
"Z novim šolskim letom pa smo ugotovili, da se koncesionarji niso pripravili, kot so nam po pogodbi zagotovili, in da marsikje niso pravilno postavili ur odhodov v usklajevanju s šolami. Bili smo zavedeni, saj smo menili, da so koncesionarji vozne rede dobro zastavili in da so nanje pripravljeni, zdaj pa vidimo, da niso, kar je povzročilo kup težav," so nam za Metropolitan.si pojasnili z Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa ugotavljajo, da na strani dveh koncesionarjev, Arrive in Nomaga, prihaja do zavestnega nespoštovanja pogodbenih obveznosti – kljub lastni prijavi na razpis, poznavanju pogojev, vedenju, kakšni ti pogoji so, in zavezi, da jih bosta (kot dva največja prevoznika v Sloveniji) izvajala.
"Ugotovili smo, da koncesionarji niso imeli celotnega pregleda potreb šolskih poti, ki so del medkrajevnega javnega potniškega prometa, in da marsikatera občina – kljub našemu povabilu k pregledu voznih redov za svoje okoliše – tega ni naredila. To pomeni, da se angažma ponekod izvaja šele zdaj," so priznali, da se šele zdaj vzpostavlja sistem, ki bi moral delovati že na prvi šolski dan.
"Srednjih šol ni nihče nič vprašal!"
Številne šole so potrdile, da jih koncesionarji niso vprašali za kakršne koli podatke. "Žal srednjih šol ni nihče nič vprašal. Kadar se uvajajo spremembe voznih redov, bi bilo nujno, da se na srednjih šolah vpraša, kdaj začenjamo pouk, kdaj zaključimo pouk ter iz katerih smeri se vozijo naši dijaki in koliko jih je. Te podatke imamo in bi jim jih seveda v anonimizirani obliki tudi posredovali," je za Radiotelevizijo Slovenija povedala ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič.
Na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa pa so za naš medij dejali, da je to laž. "Na očitek srednjih šol o pomanjkljivi komunikaciji ob prenavljanju voznih redov odgovarjamo, da smo skupnost občin z novimi voznimi redi seznanili že pred poletnimi počitnicami. Prav tako so bili še pred tem koncesionarji, ki so nam predstavili trenutno situacijo in nam dali smernice za njihovo končno oblikovanje voznih redov, že nekaj mesecev prej vključeni v pripravo podrobnih voznih redov," se ob tem branijo na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa.
Kako se branijo koncesionarji?
"Večina nezadovoljstva izhaja iz sprememb v voznih redih. Pritožbe potnikov sproti obravnavamo in v sodelovanju z naročnikom – Družbo za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) – uvajamo prilagoditve. Veliko sprememb smo že uvedli, nekaj jih bomo še v prihodnjih tednih. Potnikom se za morebitne nevšečnosti iskreno opravičujemo ter se zahvaljujemo za razumevanje in potrpežljivost," so bili redkobesedni na Arrivi, ko smo jih povprašali, ali se jim zdi nova ureditev voznih redov Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP) dobra ali predstavlja večje izzive.
Državna družba za upravljanje javnega potniškega prometa krivdo vali na koncesionarje, na Arrivi pa so bolj redkobesedni.
Vprašali smo jih še, zakaj ne zagotovijo več avtobusov. Odgovor se glasi: "Dodatnih subvencij za tovrstne nakupe ni na voljo." Pojasnjujejo, da so "na najbolj obremenjenih linijah na voljo avtobusi z največjo možno kapaciteto", to pa je tudi vse, kar lahko glede povečanja kapacitet storijo.
Drugi koncesionarji se na naša vprašanja glede novih izzivov, ki so jih prinesli vozni redi s strani Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa (še) niso odzvali.
"Na to bi nas morali obvestiti pred nakupom celoletne vozovnice!"
Starši so jezni, milo rečeno. Plačali so celoletne vozovnice, misleč, da bo prevoz urejen, predvsem pa pravočasen in varen.
"Vsak dan prepolni avtobusi ali pa jih sploh ni! Mogoče bi nas morali na to opozoriti pred nakupom celoletne vozovnice! Ne vem, koliko staršev ima možnost zjutraj čakati v nizkem štartu, da otroka osebno odpelje v šolo," je zapisala ena oseba na Facebooku.
Marsikje po Sloveniji so bili letos celo priča podražitvi šolskih prevozov. V gorenjskih občinah se je cena ponekod v primerjavi s prejšnjim šolskim letom celo podvojila.
Kot je pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik, na tem območju ni drugih avtobusnih prevoznikov, ki bi lahko opravili tako velik posel. Tako so občine primorane sprejeti pogoje Arrive, ki pa za isti obseg prevozov iz leta v leto zahteva vse več denarja.
"Izredno smo razočarani nad ponudbo Arrive za šolske prevoze v novem šolskem letu, ki je za še enkrat dražja kot v minulem šolskem letu," je izpostavil Globočnik. Kot je pojasnil, je bila lanska cena za prevoze, ki jih uporablja okoli 750 otrok, 630 tisoč evrov, letošnja pa že 1,26 milijona evrov, medtem ko je bila še pred dvema letoma cena okoli 300 tisoč evrov. Poudaril je, da od Arrive ne prejmejo pravih odgovorov o razlogih tako velikih podražitev.
Z visokimi podražitvami se soočajo tudi v Kranju, Tržiču, Škofji Loki in na Jesenicah. V Kranju so se šolski prevozi, ki jih uporablja okoli 1500 otrok, v letu dni podražili za več kot 60 odstotkov, z okoli 580 tisoč evrov na 970 tisoč evrov.
Kdaj bo stanje spet normalno? "Situacijo rešujemo iz dneva v dan"
"Zdaj ko so se zaznale vse pomanjkljivosti in neustreznosti v nekaterih voznih redih, nastalo situacijo rešujemo iz dneva v dan. Ko zaznamo odziv javnosti, da imajo nekateri potniki težave, takoj stopimo v stik s koncesionarjem in zahtevamo pojasnilo. Če gre za kakšno uradno institucijo (npr. šolo), se povežemo s predstavnikom in preverimo situacijo. Naša prometna služba hkrati preverja, ali je bila določena vožnja odpeljana ali ne – oziroma zakaj je prišlo do težave. Smo pa tudi že uvedli strokovni nadzor, ki bo še natančneje pojasnil, zakaj je prišlo do nekaterih nerazumnih težav," so nam na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa poskušali odgovoriti na vprašanje, kako dolgo še bodo avtobusi vozili mimo šolarjev.
"Menimo, da bomo v roku enega ali dveh tednov rešili večino problemov, saj so rešljivi," so nato vendarle podali datum, ko lahko dijaki in ostali potniki pričakujejo, da se bo stanje normaliziralo. "Dijaki lahko pričakujejo, da bodo v roku dveh tednov vse anomalije odpravljene," so obljubili.
"Če se vrnemo na izhodišče – obstoječe vozne rede smo nadgradili. Tako da v končni fazi ne bi smel biti na slabšem noben potnik," na Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa na koncu vendarle pričakujejo pozitivne rezultate.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji