L. PA. | 29. 1. 2024, 07:00
Spremembe v gospodarstvu: prazen tudi bazen kadra iz nekdanje Jugoslavije, vse več delodajalcev delovno silo uvaža iz Azije
Če se gospodarstvo ne bo bistveno ohladilo, bo zaposlovanja tujcev, tudi iz azijskega bazena, vse več.
S pomanjkanjem kadra se še vedno srečuje celotno gospodarstvo, po informacijah agencije za zaposlovanje Adecco so najbolj prizadete panoge gradbeništvo, gostinstvo, mesno-predelovalna industrija, transport, kovinska industrija in livarne, kjer predvsem manjka livarjev, varilcev, ključavničarjev, orodjarjev, CNC operaterjev in kovačev.
Delodajalci so kader tako prisiljeni iskati v tujini. Po podatkih Bloomberg Adria iz oktobra lani je med vsemi delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji že 14 odstotkov tujcev. Vendar je po besedah Danijela Okilja, vodje oddelka mednarodne mobilnosti na Adeccu, skoraj prazen tudi bazen kadra iz nekdanje Jugoslavije, zato morajo najti drugačne rešitve. Ena od njih je zaposlovanje kadra iz Azije.
"Vsak delodajalec bi najraje zaposlili domač kader. S tem imajo najmanj dela, najmanj stroškov, je najhitreje. Če pa domačega kadra ni, potem se odločajo za tujce," je za Metropolitan pojasnil Okilj.
"Ker pa je v zadnjem času težko najti izkušeno, predvsem pa zanesljivo delovno silo tudi v bazenu bivše Jugoslavije, se določeni delodajalci odločajo za kader iz Azije. Lahko bi rekli, da smo v Sloveniji eni zadnjih, ki se odločamo za ta korak. Hrvati so samo lani za delo v gradbeništvu in turizmu pripeljali več kot 100.000 ljudi iz Nepala in Filipinov."
Tudi pri nas trenutno največ uvažajo iz Nepala in Filipinov, ob tem pa še iz Indije, Bangladeša in Šrilanke. Postopki pridobivanja kadra s teh območij, pojasni Okilj, potekajo na enak način, kot če bi kader iskali v Sloveniji in drugod po Evropi.
Morda vas zanima tudi:
"Naša prednost pri iskanju kadra v azijskih državah, kot na primer Indija, je ta, da imamo tam svoje poslovalnice v vseh večjih mestih. Če delodajalci želijo kader od tam, se torej povežemo z našimi sodelavci v Indiji in jih seznanimo s potrebami in željami delodajalca."
Na tej osnovi v Indiji sprožijo iskanje in selekcijo ustreznih kandidatov in jim posredujejo ožji nabor, s katerim v Sloveniji opravijo video razgovore skupaj z delodajalcem. Ko podjetje potrdi kandidata, pa zanj uredijo vse potrebne dokumente za legalno delo in življenje v Sloveniji.
"Po prihodu v Slovenijo kandidate pričakamo na letališču, jih peljemo v namestitev in skupaj z delodajalcem zagotovimo, da imajo vse potrebno za začetek dela: zdravniški pregled, varstvo pri delu, davčno številko, telefonsko številko, prijavo naslova, bančni račun, zavarovanje ..." našteva Okilj.
Tako so do ustreznega kadra iz Indije na primer pomagali podjetju Livar. "Zaposlili so brusilce iz Indije in Šrilanke, ki smo jih našli in pripeljali mi. Trud, ki smo ga vložili, se je obrestoval in lahko rečem, da je to ena lepa in uspešna zgodba."
Kadra najbolj primanjkuje v gradbeništvu, gostinstvu, mesno-predelovalni industriji, transportu, kovinski industriji in livarnah.
Potrebne so nekatere drastične prilagoditve
Kako pa je z integracijo tovrstnega kadra, predvsem kar se jezika tiče? Okilj zagotavlja, da morajo imeti vsi kandidati, ki so izbrani za delo v Sloveniji, vsaj osnovno znanje angleščine, saj je to prvi pogoj za nadaljevanje postopkov.
"Če se naredi dobra selekcija in če pride do zaposlitve izkušenega kadra, ki govori osnovno angleščino, potem podjetja v nadaljevanju nimajo večjih težav," dodaja, priznava pa, da morajo podjetja, ki se odločijo za tako 'drastičen' korak, tudi v svoji organizaciji narediti drastične spremembe in prilagoditve.
"Iz prakse lahko povemo, da je ključna komunikacija med vodstvom, kadrovsko službo in njihovimi bodočimi sodelavci. Vsi morajo biti pripravljeni na prilagajanje na nekaj novega. Delodajalci v proizvodnih panogah na primer se pripravijo na to, da bo s kandidati potrebno komunicirati predvsem angleško in delo v proizvodnji tudi organizirajo temu primerno."
Pa ostale prilagoditve? "Naše izkušnje s kandidati iz Indije kažejo, da so se podjetja morala prilagoditi do te mere, da so dodatno zagotovila nekoliko drugačno prehrano in da so uredila prevod navodil za delo, saj so delavci sploh na začetku kandidati potrebovali nekoliko več pomoči pri urejanju administrativnih zadev, ki so vezane na bivanje in delo v Sloveniji," pove Okilj.
Po ocenah Adecca lahko pričakujemo, da se bo zaposlovanje tujcev, če se gospodarstvo ne bo bistveno ohladilo, le še stopnjevalo. "Bodo pa določene dejavnosti še vedno ostale bolj na udaru in to so tiste s težjimi pogoji dela, manj prijaznim delovnim okoljem in delovnim časom, nižjim plačilom od nekega povprečja, pomanjkanjem kvalificiranega kadra ipd. Glede na stanje v gospodarstvu kadra doma ne bodo uspeli najti in rešitve bodo še vedno iskali v tujini, verjetno tudi v Aziji," zaključuje Danijel Okilj.
Po izkušnjah agencije Adecco so kandidati tujci, ne glede na to, od kod prihajajo, sicer plačani enako kot domač kader. Pripadajo jim torej enaka plačila, enaki dodatki, povračila stroškov, enaki regresi in nagrade.
Novo na Metroplay: Duo Arbadakarba o novi avtorski pesmi, vsestranskem ustvarjanju in trenutkih z družino
