Nizozemska je lani napovedala, da želi izstopiti iz azilne zakonodaje EU. Enako je storila tudi Madžarska. Bi lahko bila Slovenija naslednja?
Septembra je odjeknila novica, da želi Nizozemska kot prva članica Evropske unije izstopiti iz azilne zakonodaje EU. Ministrica za azil Marjolein Faber je namreč dejala, da mora Nizozemska ponovno prevzeti nadzor nad azilno politiko ter se osredotočiti na lastne državljane.
Enako pa želi storiti tudi Madžarska z Viktorjem Orbanom na čelu. Kot je takrat povedal minister za evropske zadeve Janos Boka, želi Madžarska zaustaviti nezakonite migracije, za kar pa morajo sprejeti drastične ukrepe.
Čeprav obe državi stremita k izstopu, pa je slednji malo verjeten, saj bi se moralo z izstopom strinjati vseh 27 članic.
Bi lahko Slovenija sledila zgledu Nizozemske in Madžarske?
Na portalu Predlagam vladi je uporabnik predlagal, naj Slovenija enako kot Nizozemska izstopi iz azilne zakonodaje. "Dokler v Sloveniji zdravniki stavkajo, so čakalne dobe na posege in preglede daljše od 6 mesecev, imamo lačne slovenske družine, Slovenija kot država ni sposobna prevzeti skrbi še za tuje državljane brez prihodkov. Ni logično, da je za tujce denar, za domače pa ne. Prednost vsake države morajo biti njeni davkoplačevalci."
Ministrstvo za notranje zadeve je pojasnilo, da je Vlada Republike Slovenije v zadnjih dveh letih sprejela dve strategiji za urejene in regulirane migracije: strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje RS Slovenije. Ta zajema tudi jezikovno integracijo kot tudi integracijo na področju izobraževanja, integracijo na trg dela in v lokalno skupnost.
Strategija na področju priseljevanja pa zajema štiri strateške cilje, namreč zunanje delovanje za zagotavljanje urejenega in varnega priseljevanja s poudarkom na zaščiti življenj in dostojanstva priseljencev, spodbujanje priseljevanja zaradi zaposlitve ali dela, zaščito življenja in dostojanstva priseljencev ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter nedovoljeno priseljevanje in odpravljanje tveganj za nacionalno varnost v povezavi z organizirano kriminaliteto.
Zakon o tujcih predvideva tudi, da je obvezen pogoj za podaljšanje stalnega prebivanja znanje slovenskega jezika.
Leta 2024 je EU sprejela nov Pakt o migracijah in azilu, ki vključuje več zakonodajnih instrumentov, ki zagotavljajo skupni okvir in celovit pristop k upravljanju azila in migracij. Nova zakonodaja bo omogočila, da nacionalni organi migrante brez urejenega statusa in prosilce za azil na zunanji meji napotijo na ustrezni postopek. Prav tako so v veljavo stopila nova pravila v zvezi s posodobljeno podatkovno zbirko Eurodac, kjer se bolj natančno zbirajo podatki o različnih kategorijah migrantov.
Slovenija ne razmišlja o izstopu
Zaradi zavezanosti Slovenije k paktu je izstop nemogoč. Republika Slovenija je namreč kot podpisnica mednarodnih konvencij in kot država članica EU dolžna spoštovati tako mednarodne konvencije kot tudi primarno in sekundarno zakonodajo EU. "Kakršnekoli spremembe nacionalne zakonodaje morajo biti torej skladne z mednarodnim in evropskim pravnim redom, obenem pa morajo upoštevati tudi obstoječo sodno prakso. Glede na navedeno je RS dolžna nuditi zaščito tistim, ki bežijo pred preganjanjem, vključno z razseljenimi osebami," so poudarili za konec.
