Bi lahko tramvaj znova peljal skozi prestolnico? Tako na vse glasnejše govorice odgovarja Mestna občina Ljubljana

V katerem slovenskem mestu so meščani najmanj obremenjeni glede vezanosti na vozni red mestnih avtobusov? Raziskava Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave je decembra lani dokazala, da večina avtobusov v 15 pregledanih mestih vozi preredko; vsaj glede na potrebe uporabnikov. 

Prav zato so med domačini v slovenski prestolnici vse pogostejša ugibanja, ali bi se lahko skozi Ljubljano prvič po letu 1958, ko je tam tramvaj nehal voziti, ta znova vrnil. To vprašanje so Ljubljančani postavili tudi v razdelku pobude meščanov, ki ga Mestna občina Ljubljana (MOL) omogoča na svoji spletni strani. Tako se glasi ena izmed njih: "Tramvaj vzdolž Celovške ceste, Dunajske ceste, Dolenjske ceste in Zaloške ceste bi razbremenil promet in izboljšal kakovost zraka." 

Ljubljanski tramvaj je obratoval med letoma 1901 in 1958.

Kakšne so prednosti po mnenju občanov?

Omenjena meščanka je v svoji pobudi navedla tudi nekaj prednosti uvedbe tramvaja v prestolnici. Med drugim, da bi z neodvisnostjo od vožnje z avtomobilom omogočal zanesljivejši vozni red, hkrati pa porabil 25 odstotkov manj energije kot avtobus. Po njeni oceni sprejme trikrat več potnikov kot avtobus, celotna mreža voznega pasu bi zavzela manj prostora kot avtobusna proga.

V splošnem tako meščanka meni, da tramvaj predstavlja boljšo alternativno mestnega potniškega prometa. 

Mestna občina Ljubljana: gre za eno od možnosti

"Uvedba tramvaja je ena od možnosti izboljšanja sistema javnega potniškega prometa v mestu in korak k trajnostni mobilnosti," so v odgovoru zapisali meščanki in se strinjali, da v učinkovitost sistema tirnih vozil ne dvomijo, a je na izvedbo vezanih mnogo več meril, kot le prometna učinkovitost. 

Navedli so, da bi za investicijo potrebovali zagotovitev finančnih sredstev za izvedbo, s tem bi sovpadala tudi popolna preobrazba delujočih sistemov javnega potniškega prometa v mestu. 

Z navedbo študije o uvedbi tramvaja v mesto so potrdili, da bi bile za naložbo in izvedbo potrebne tudi sorazmerno obsežne spremembe v organizaciji mestnega prostora, vključno z odstranitvami objektov. 

Na MOL torej v sklepu smatrajo, da bi bila uvedba velik logistični zalogaj, kar pa ne pomeni, da je ne obravnavajo kot smiselne rešitve. Čeprav na njeno vprašanje in predlog niso odgovorili s pritrdilnim ali nikalnim odzivom, bodo morali meščani na nove korake v razvoju mestnega potniškega prometa še nekoliko počakati. 

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice