Odkritje v jezeru bega znanstvenike: je to nova geološka doba?

Vzrok za to debato se nahaja v jezeru Crawford v Kanadi. Znanstveniki so iz jezera vzeli vzorce blata, ti pa pripovedujejo pomembno zgodbo.

Blato tvorijo mineralni delčki

Blato je kot arhiv, ki dokumentira, kako so ljudje vplivali na zemljo. Ko se poleti temperature zvišajo, se poveča tudi PH vrednost, poroča oe24. To povzroči nastanek najmanjših mineralnih delčkov, ki se nato pogreznejo v tla in tvorijo plast. V jezeru sta v vodi še dve dodatni plasti, ki se ne mešata. Ker v spodnji plasti ni živih bitij, se tam vse odlaga.

V tej plasti pa se nahajajo ostanki gnojil, elektrofiltrski pepel in plutonijev prah, sledi najbolj uničujoče stvari, ki jo je človeštvo izumilo. Sledi atomske bombe. Po mnenju znanstvenikov so prav te sledi začetek nove geološke dobe. Zato predlagajo, da se trenutna holocenska doba konča in da se uvede nova geološka doba, ki ima začetek v letu 1952. Čeprav so bile prve atomske bombe uporabljene že v drugi svetovni vojni, so bili šele leta 1951 izvedeni temeljiti testi s tem orožjem. Zaradi tega se je v tem obdobju povečala raven plutonija v jezerih.

Znanstveniki si niso enotni

Niso pa vsi znanstveniki istega mnenja, nekateri se namreč sklicujejo na starodavne kamninske plasti. Pri 75 let starih vzorcih blata govorimo o časovnem obdobju, ki je krajše od mnogih človeških življenj. Po mnenju nekaterih geologov bi se bilo nesmiselno odločati na podlagi vzorcev iz blata.

Obe strani pa poskušata najti kompromis. Tako bi lahko dosegli dogovor o tem, da je vzorec plutonijevega blata geološki dogodek. Kljub temu raziskovalci, ki verjamejo v novo geološko dobo, niso zadovoljni, saj se Zemlja po zdaj dramatično spreminja.

Novo na Metroplay: Gojmir Lešnjak - Gojc o svoji dolgi in bogati karieri