Bliža se mrzla zima: na koliko stopinj bomo domove ogrevali Slovenci?

Potem ko je vlada poleti izdala priporočila za varčevanje z energijo v javnem sektorju, se je pokazalo, da so Slovenci s tem seznanjeni in da jih večinoma, v 55 odstotkih, podpirajo. Večina jih sicer meni, da je v hladnih mesecih idealna temperatura prostorov višja od 20 stopinj, v toplih mesecih pa nižja od 25 stopinj, kaže raziskava Mediane. 

Kot je pokazala raziskava, približno štirje od 10 vprašanih pravijo, da so dobro seznanjeni s priporočili vlade glede učinkovite rabe energije, ki med drugim vključujejo priporočila glede temperatur gretja in hlajenja v stavbah v državni lasti. Še nadaljnjih 52 odstotkov jih pravi, da so o tem vsaj kaj slišali.

Katera je najnižja temperatura?

Na vprašanje, ali vedo, katera je najnižja temperatura, do katere naj bi se po priporočilih vlade v toplejših mesecih hladilo prostore, jih je manj kot tretjina pravilno imenovala najvišjo temperaturo, do katere naj bi se v toplejših mesecih hladilo prostore (25 stopinj). 36 odstotkov jih je imenovalo nižjo temperaturo, 35 odstotkov pa višjo temperaturo.

"Vidimo lahko, da večini vprašanih to v poletnih mesecih ni prijetna temperatura. Le 16 odstotkov jih je dejalo, da se jim 25 stopinj v notranjih prostorih zdi idealna temperatura, višjo temperaturo od tega pa je kot idealno imenovalo še 11 odstotkov respondentov. Kar 70 odstotkov vprašanih pravi, da je v toplih mesecih idealna temperatura notranjih prostorov nižja od 25 stopinj," so zapisali v Mediani.

V hladnejših mesecih naj bi se po priporočilih vlade javni prostori ogrevali do največ 20 stopinj. S tem podatkom je seznanjenih 15 odstotkov vprašanih, 23 odstotkov pa je bilo mnenja, da je priporočilo vlade postavljeno še nekoliko nižje. Višje temperature je tako imenovalo 40 odstotkov sodelujočih v anketi.

Za javne uslužbence in obiskovalce javnih prostorov bo tako potrebnega kar nekaj prilagajanja. Le desetina jih namreč pravi, da je zanje idealna temperatura notranjih prostorov v zimskih mesecih 20 stopinj, kar 79 odstotkov pa jih je imenovalo višje temperature, je razvidno iz raziskave.

Mediana je raziskavo izvedla 23. in 24. avgusta z metodo spletnega anketiranja v okviru svojega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 435 polnoletnih prebivalcev Slovenije. 

Sicer pa bo vlada na seji obravnavala predlog interventnega zakona o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki bo veljal do konca leta 2025 in temelji na štirih stebrih - zagotavljanje normalne oskrbe v primeru krize, skrb za zanesljivost oskrbe, zmanjšanje uvozne odvisnosti in blažitev pritiskov na cene energije.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu