STA/M.P. | 23. 6. 2022, 12:30
Bo velikim podražitvam kruha sledilo še pomanjkanje domače pšenice?
Tik pred žetvijo se slovenski kmetje sprašujejo, kdo in po kakšnih cenah bo odkupil letošnji pridelek. Na kaj opozarjajo vlado in kaj bi to lahko pomenilo za potrošnike?
Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je po sestanku s komisijo za odkup in prodajo žit v Ljutomeru ponovil, da je pšenice v Sloveniji dovolj do žetve, polna pa so tudi skladišča trgovskih verig, zato potrebe po po prekomernem kupovanju hrane ni.
A čas žetve odpira številna vprašanja
Kmalu bo na vrsti žetev pšenice, ki pa bo letos, kot kaže, zaradi številnih podražitev, najverjetneje tudi do dvakrat dražja. To bo posledično vplivalo tudi na cene kruha in ostalih pekovskih izdelkov.
O točnih številkah podražitve za zdaj še ni mogoče govoriti. Na končne cene prehrambnih proizvodov bo zagotovo vplival tudi dvig cen surovin in energentov. Za Slovenijo je skrb zbujajoča morebitna zaustavitev izvoza mineralnih gnojil.
Vse to pri slovenskih kmetih vzbuja skrbi in negotovosti glede prodaje letošnjega pridelka pšenice.
Kmetje vladi predlagajo odkup vse slovenske pšenice
Komisija za prodajo žit, ki je zasedala v Ljutomeru, za pšenico najvišje kakovosti A+, ki je bo malo, predlaga ceno 410 evrov za tono, za razred A 390 evrov za tono, za B2 in B1 370 in 350 evrov na tono, za krmno pšenico razreda C pa 330 evrov na tono.
Slovenski pridelovalci naj bi letos pridelali 100.000 ton pšenice, primerne za prehrano, pšenico pa bodo prodali tistemu, ki ponudi več, poudarjajo.
Vladi bodo zato predlagali, da odkupi vso letošnjo slovensko pšenico in jo čez leto prodaja mlinarjem. Kot navaja komisija za odkup in prodajo žit, so navedene cene minimalne, da bi pokrili stroške pridelave.
Nujen je konkreten dogovor, če ne ...
"Vemo, da so se umetna gnojila podražila, da se je energija podražila, da so se zaščitna sredstva podražila in približno v tej smeri se bo tudi letošnja cena pšenice formirala," razloži lastnik kmetije Franc Küčan in predsednik komisije za odkup in prodajo žit.
Po mnenju predsednika Zadružne zveze Slovenije Boruta Florjančiča se je medtem treba konkretno dogovoriti glede odkupa, da bo torej kmetijstvo vedelo, pri čem je.
Ob tem opozarja, da če "dogovora ni, potem se ne more nekomu očitati prodaje pšenice v tujino, ker si je s tem zagotovil obstoj in razvoj."
Količina pridelka bo povprečna tudi v Sloveniji
Za pridelovalci pšenice je novo turbulentno leto, ki so ga zaznamovale številne nejasnosti in podražitve, tudi vremenski pogoji za pridelavo pšenice niso bili idealni. Podatki kažejo, da pšenice na stari celini ne bo toliko, kot so kazale prve napovedi, je povedal Küčan.
Količina pridelka bo povsod, tudi v Sloveniji, povprečna, podobno kaže s parametri kakovosti.
Slovenija žit iz Ukrajine in Ruske federacije ne uvaža, navadno pšenico in koruzo v zrnju uvaža iz sosednjih držav, zlasti z Madžarske in Hrvaške. A ob trenutnem velikem nihanju cene žit na trgu, bodo cene pšenice nihale vse, dokler se ne vzpostavi ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem.
Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice
