Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je spregovorila o pereči temi, s katero se v zadnjem obdobju soočajo v slovenskih zdravstvenih domovih in bolnišnicah.
Bojana Beović je v izjavi za medije glede nesprejemljivosti nasilja nad zdravstvenimi delavci poudarila, da bi bilo treba v družbi poskrbeti za zmanjšanje nasilne komunikacije. Nezadovoljni pacient je namreč zaposlenima v družinski ambulanti v Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik grozil, da bo vsem v ZD polomil noge.
Zdravniki imajo po besedah Beovićeve vtis, da se nasilje povečuje, verbalno nasilje pa da postaja sprejemljiv način komunikacije. "Vsi v družbi se moramo truditi, da naredimo verbalno nasilje nesprejemljivo," je poudarila.
Grozil, da jim bo polomil noge
Na nedavni primer verbalnega nasilja je na Twitterju opozoril družinski zdravnik v ZD Kamnik Rok Ravnikar, sicer tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Kot je pojasnil, je nezadovoljni pacient najprej klical na recepcijo zdravstvenega doma in grozil osebju.
Pozneje so ga povezali v Ravnikarjevo ambulanto, kjer je najprej grozil medicinski sestri, nato pa še zdravniku, z besedami, "da njemu ne bo nihče govoril, kdaj bo dobil zdravila in da bo prišel v ZD Kamnik in vsem polomil noge". Ravnikar je nato dogodek prijavil policiji, ki je po njegovih besedah postopek korektno opravila.
Nasilneže je treba ustaviti že na začetku
Na Policijski postaji Kamnik so nato na ljubljansko okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo zaradi dejanja grožnje. Tožilstvo je ovadbo zoper pacienta zavrglo, saj da gre za "splošne grožnje, ki niso toliko konkretizirane, da bi bilo mogoče sklepati, da bo takšno dejanje neposredno storil prav zoper naključna sogovornika, ki sta v ZD Kamnik govorila s pacientom", je razvidno iz sklepa tožilstva, ki ga je Ravnikar objavil na Twitterju.
To po Ravnikarjevih besedah ni dober znak za zaposlene v javnih zdravstvenih ustanovah, kamor nasilje ne spada. Če je problem pri obravnavi takih primerov v zakonodaji, se mora ta spremeniti, če je problem v praksi tožilstva in sodstva, da se takšne stvari ne sankcionirajo, pa gre za napačno sporočilo, je ocenil. Prepričan je namreč, da je treba posameznike, ki svoje probleme ali zahteve rešujejo z nasiljem, ustaviti že v začetku: "Ko se enkrat taka oseba navadi, da z nasiljem in grožnjami pride do svojega, smo izgubili priložnost."
Vse več napadov
Slovenijo je v zadnjih letih večkrat pretreslo nesprejemljivo fizično nasilje nad delavci v zdravstvu. Do enega najodmevnejših je januarja prišlo v celjski bolnišnici, kjer je razburjen bolnik napadel dva zaposlena in jima povzročil telesne poškodbe. Najprej naj bi napadel zdravnika in mu s čelnim udarcem zlomil nos, nato pa se je lotil še medicinske sestre in ji poškodoval roko. Zaradi stresa je po dogodku doživela tudi srčni infarkt.
V ZZS so že v začetku februarja javno opozorili, da so za zagotavljanje večje varnosti zdravstvenih delavcev nujno potrebne spremembe zakonodaje. V zbornici so zato pripravili predlog ukrepov, ki bi pripomogli k preprečevanju nasilnih dogodkov in ga poslali na ministrstvo za zdravje. "Predlagamo spremembo zakona o varstvu javnega reda in miru ter spremembo zakona o pacientovih pravicah," so zapisali.
Slab občutek in neprijetno stanje
Na to je spomnila tudi Beovićeva in dodala: "Takrat je bilo to zavrnjeno, češ da bi šlo za preširoko zakonsko določilo." Glede na trenutno stanje v zdravstvu ocenjuje, da bi bila pobuda pametna, z namenom zaščite zdravstvenih delavcev, pa tudi za zmanjševanje nasilne komunikacije v družbi.
Opozorila je tudi, da primeri nasilja pri zdravstvenih delavcih na dolgi rok puščajo slab občutek in neprijetno stanje. Če se nasilje ponavlja ali gre za več primerov, taki zdravstveni delavci potrebujejo pomoč na daljši rok, je poudarila.
Beovićeva je napovedala še, da se bodo povezali z Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije in se skupaj dogovorili za kampanjo za "razelektritev situacije", s katero bodo spodbujali ljudi k vzpostavljanju normalnih in prijaznih odnosov, ki pripomorejo tudi k boljši obravnavi.
Novo na Metroplay: Kaj lahko pri e-mobilnosti storimo doma, da zmanjšamo tveganje za požar?