Hrvati imajo dovolj zasoljenih cen, kaj pa Slovenci? Govora je o slovenskem bojkotu, a ne trgovin

27. 1. 2025, 18:00 | L. PA.
Deli
Hrvati imajo dovolj zasoljenih cen, kaj pa Slovenci? Govora je o slovenskem bojkotu, a ne trgovin (foto: Profimedia)
Profimedia

Za bojkotiranje trgovin se zdi, da v Sloveniji ne bi uspelo, kaj pa bojkotiranje restavracij in kavarn v vse dražji prestolnici?

24. januarja je mnogo hrvaških trgovin ostalo praznih. Razlog? Naši sosedje so se odločili za množični bojkot trgovskih verig, s katerim so želeli pokazati svoje nezadovoljstvo ob vse višjih cenah prehranskih izdelkov.

Pozivi k bojkotu so se začeli s sporočili, ki so se razširila po družbenih omrežjih, zatem pa so k bojkotu začele pozivati tudi javne osebnosti, sindikalisti, politične stranke in ministri.

Vse kaže, da je akcija uspela: izdanih računov je bilo v primerjavi s prejšnjim petkom po podatkih javne uprave skoraj za polovico manj, pobudniki akcije pa zatrjujejo tudi, da jim je že uspelo denimo znižati ceno izdelka, ki je bil na Hrvaškem trikrat dražji kot v drugih evropskih državah.

Uspeh hrvaškega bojkota je navdihnil tudi druge države. Tako so po slovenskih družbenih omrežjih začele krožiti objave, ki pozivajo k bojkotu tudi pri nas, vendar na drugačen način: trgovine bi bojkotirali po fazah. Mercator, Spar in Tuš od 27. 1 do 2. 2., Hofer, Lidl, Eleclerc in Eurospin pa med 3. 2 in 9. 2.

Na vrtu našla predmet: “Moja prva misel je bila, da mi Peter pošilja sporočilo”

Skeptiki so prepričani, da se s tem izgubi namen bojkota, pa tudi, da je to nepotrebno dlakocepstvo, zaradi katerega akcija ne bo uspela, pa tudi sicer naj bi bili Slovenci pri bojkotih manj disciplinirani kot Hrvati.

Na forumu Reddit se je zato pojavil predlog za drugačen bojkot: bojkot kavarn in restavracij v centru mesta, ki so v zadnjih nekaj letih nerazumno dvignile cene, tako da številni menijo, da ljubljanska občina na prvo mesto ne postavlja več meščanov, temveč turiste.

Morda vas zanima tudi:

Namesto obiska kavarne pijača iz supermarketa

"Bojkotiranje trgovin je zapletena stvar, saj je treba kupovati živila in preprosto ne morete ostati brez njih. Zato sem vas želel vprašati, ali menite, da bi lahko bojkotirali kavarne in restavracije v Ljubljani, zlasti v centru, saj so se cene v zadnjih nekaj letih zelo zvišale," je zapisal avtor objave.

Njegova ideja je, da bi restavracije in kavarne bojkotirali vse konce tedna v februarju, če bi le šlo, pa tudi med tednom. "Mislim, da bi s tem poslali močno sporočilo, da se ne strinjamo s tem, da se cene ves čas zvišujejo," je prepričan. Predlaga, da namesto obiska restavracije ali kavarne ljudje kupijo pijačo v supermarketu in jo spijejo na eni od številnih klopi v Ljubljani.

"Dobro bi bilo, če bi pred kakršno koli razglasitvijo zbrali ideje in bojkot razglasili, ko bi našli najboljšo zamisel. Kaj mislite? Lahko tudi bojkotiramo v celi Sloveniji, ampak menim, da je lažje, če začnemo z enim mestom," je še zapisal.

Prvi korak k trenutni akciji je bila anketa, koliko ljudi je tak bojkot sploh pripravljeno podpreti. Za zdaj okoli tristo ljudi na forumu, kar je velika večina, pravi, da bi se bojkotu pridružili, malo manj kot sto pa jih ideje ne podpira.

Veliko ljudi je zapisalo, da so v lokale in restavracije v centru zaradi navitih cen že sami nehali hoditi. "Jaz se lokalov in restavracij v centru že zdaj izogibam, razen če gremo z družbo ven (kar pa itak ni velikokrat). Če bi vsaj ponudba in postrežba bila na nivoju teh cen, bi to še prenašal, ampak je (razen določenih izjem) na žalost na poraznem "tourist trap" nivoju, kjer se jim niti truditi več ne da, ker vedo, da bodo itak čez deset minut dobili novega turista," je zapisal uporabnik.

Toda nekateri so tudi na strani gostincev. Menijo namreč, da je bojkotiranje velikih trgovskih verig, ki služijo na račun kupcev, ki si hrano pač morajo kupiti, bolj upravičeno kot bojkot gostincev in njihovih zaposlenih, ki se zaradi oderuških najemnin na centralnih lokacijah včasih komaj obdržijo nad vodo.

"Raje reci najemodajalcem, naj ne računajo 30 evrov na kvadratni meter minimalno. Ter občini Ljubljana, da prepolovi cene najema gostinskih vrtov za 50 %, ker je bila rast v zadnjem desetletju več kot 200 %. Ter še vsi ostali stroški s strani občine in države, ki so se enormno podražili. To bi bil dober začetek pri tej zadevi, ker da recimo plačaš za 70 kvadratnih metrov lokala bruto površine več kot 2500 evrov na mesec, za 60 kvadratnih metrov gostinskega vrta pa 1500 evrov na mesec ... Izračunaj si stroške, potem pa govori," se denimo glasi eden od komentarjev.

Par spil liker, ki ga obožujemo tudi mi, sledila je agonija in nato smrt: zadnja odločitev je bila usodna

Novo na Metroplay: Ana Grdadolnik o nastopu na letošnji Emi, glasbeni karieri in prostem času