Na ljubljanski urgenci beležijo izjemne obremenitve.
Na ljubljanski urgenci v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo povečano število bolnikov. Obremenjena je tako internistična prva pomoč Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana kot služba nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana. Slednji povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci.
Takšne gneče na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ne pomnijo. V sredo dopoldne je na obravnavo denimo čakalo še 20 bolnikov, ki so na obravnavo prišli ponoči.
Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike – preteklo nedeljo je bilo takih kar 300. Vsak dan v zadnjem času sicer obravnavajo okoli sto bolnikov, največ ponoči in zaradi zdravstvenih težav zaradi gripe, respiratornega sincicijskega virusa ali covida-19, ki so dodatno poslabšali stanje kroničnih bolnikov, v največ primerih pljučnih in srčnih.
"Čeprav mnogi izmed njih potrebujejo hospitalizacijo, je težava tudi to, kam jih namestiti, saj ne morejo na navadne oddelke," poudarjajo. Na infekcijski kliniki UKC so zato odprli dodatne kapacitete, ki so se takoj zapolnile.
Tako hudo še ni bilo
Stanje je trenutno slabše kot 17. novembra, ko so aktivirali zeleni alarm načrta za množične nesreče. Tokrat načrta niso aktivirali, so se pa že novembra dogovorili za ukrepe, ki jih vključujejo po potrebi.
Povečane obremenitve beležijo tudi v splošni nujni medicinski pomoči (SNMP) Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, ki deluje v prostorih urgence UKC. Od prejšnjega petka do nedelje so denimo samo v ambulanti SNMP brez vštetih terenskih posredovanj obravnavali 825 bolnikov, kar je 55 odstotkov več kot v enakem obdobju pred letom dni, ko so obravnavali 532 bolnikov.
Od 20. do 26. decembra pa so obravnavali 1242 bolnikov, kar je 45 odstotkov več kot predhodno leto.
Nenujni bolniki hromijo urgenco
"Ocenjujemo, da je večji pritisk na urgentno službo tudi zaradi vse večjega števila oseb, ki nima svojega osebnega zdravnika." Kot so pojasnili, so družinski zdravniki izredno obremenjeni, saj jih je premalo, zato bolniki raje pridejo na urgenco tudi za nenujne zadeve.
"Ravno ti nenujni bolniki, ki jih je od 75 do 80 odstotkov, so problem, ki hromi celo urgenco," opozarjajo. Tako število nenujnih bolnikov na urgenci pomeni veliko varnostno tveganje za nujne bolnike, ki ga skušajo zmanjšati z ustrezno triažo. Ker zato nenujni bolniki na pregled čakajo več ur, prihaja do vedno pogostejših izpadov, izsiljevanja, tudi groženj s streljanjem, so še pojasnili.
Kako bosta ukrepali občina in država?
Ljubljanski župan Zoran Janković in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan sta sredi novembra podpisala dogovor o načinu zagotavljanja zdravstvenega varstva na primarni ravni na območju ljubljanske občine.
Podpisani dogovor med drugim predvideva, da obe strani podpišeta sporazum o prenosu izvajanja nujne medicinske pomoči z ZD Ljubljana na UKC Ljubljana oziroma bosta nujno medicinsko pomoč ustanovi izvajali skupaj. Dogovor določa, da morata ustanovi sporazum o medsebojnem sodelovanju skleniti do konca leta.
V UKC so pojasnili, da so dogovor že podpisali in ga v podpis posredovali ZD Ljubljana. V skladu s sporazumom bo ZD Ljubljana v okviru SNMP z novim letom ponovno izvajal razširjeno obravnavo bolnikov v okviru programa enote za bolezni urgentnega centra, so pojasnili.