Bi lahko Slovenija že kmalu uvedla štiridnevni delovnik?

Zaradi naraščajoče preobremenjenosti zaposlenih so vse glasnejši pozivi k uvedbi štiridnevnega delovnega tedna. Ker je tega trenutno v praksi težko udejaniti, moramo glede tega čim prej doseči zakonodajni premik, so poudarili udeleženci spletne razprave o izzivih uvedbe 32-urnega delovnika in izpostavili pozitivne psihološke učinke takšne rešitve.

Od septembra posebna pogajalska skupina

Ideje o štiridnevnem delovniku niso novost, podjetja so se s tem ukvarjala že leta 1970, ko so želeli 40-urni delovnik razporediti na štiri dni. V Sloveniji razprava o uvedbi 32-urnega delovnega tedna trenutno že poteka znotraj septembra ustanovljene posebne pogajalske skupine za spremembo zakona o delovnih razmerjih, je dejala direktorica direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Katja Rihar Bajuk.

"Začetek pogajanj glede konkretnih vsebin v zvezi s tem je načrtovan za prihodnji mesec, trajala pa bi nekje do sredine prihodnjega leta."

Predstavnica ministrstva je poudarila, da se zaposleni vse bolj zavedajo kakovosti dela, odzivi, ki jih dobivajo na ministrstvu, pa gredo v smer, da so to v časih, ko je težko dobiti kvalificirane zaposlene in jih zadržati, tisti vzvodi, s pomočjo katerih je mogoče dobiti kakovostne kadre. Ob tem je poudarila, da bi štiridnevni delovnik lahko omogočila 30-urna spodnja meja opravljenih delovnih ur na teden, večjih ovir, da predlog ne bi bil sprejet, pa ne vidi.

Stres na delovnem mestu je v porastu

Čeprav smo ljudje danes v najboljši kondiciji in živimo dlje, podatki iz raziskav kažejo, da se psihološko blagostanje zaposlenih slabša, med njimi je zaznati tudi rast duševnih motenj, je opozorila psihologinja Maja Fesel Kamenik iz Beep Instituta.

"Globalno se milijarda ljudi sooča z duševnimi motnjami, tudi doživljanje stresa na delovnem mestu je na najvišji ravni do zdaj."

Po njenih besedah človek danes v desetih urah naredi to, kar je leta 1950 naredil v 40. To pomeni, da smo ljudje bolj produktivni, zaradi česar si "mogoče lahko privoščimo, da manj delamo".

Vse bolj pomemben je psihološki odklop

"Delo od nas zahteva več kot včasih, bolj smo obremenjeni, procesiramo večje število podatkov in informacij, s tega vidika postaja vedno bolj pomemben psihološki odklop," je opozorila Fesel Kamenikova. Pričakovanja, da bomo produktivnost povečevali v neskončnost na račun večje obremenitve našega telesa, so nerealna, je dodala.Ob tem bi radi v zakon pripeljali tudi pravico do odklopa, saj je epidemija povečala občutek stalne dostopnosti zaposlenih. 

Kot primer dobre prakse, ki ta sistem že uspešno izvaja, so na dogodku izpostavili podjetje Manpower Slovenija. Lani so od oktobra do decembra sprva vzpostavili pilotni projekt, potem pa z začetkom tega leta rešitev zaradi pozitivne izkušnje uvedli dolgoročno, čeprav zakonodaja trenutno ne omogoča uvedbe 32-urnega delovnika.

"Naša osnovna ideja je bila, da lahko štiridnevni delovnik prinese enake rezultate, da smo lahko enako produktivni," je povedala Ksenja Osolnik iz podjetja.

Kako prenehati stvari jemati preveč OSEBNO (o znakih, vzrokih in rešitvah)