Ko prestaviš merilno napravo z najbolj onesnaženega dela mesta, potem so rezultati seveda lahko v skladu s predpisi, opozarjajo okoljevarstveniki.
V Celju vse od leta 2020 za nobeno onesnaževalo niso bili preseženi predpisani letni standardi kakovosti, zmanjšala se je tudi onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom, poudarjajo na celjski občini. Okoljevarstveniki po drugi strani svarijo, da so razmere v mestu še vedno slabe; po podatkih Arsa pozimi prihaja do preseganja delcev PM10.
Na Agenciji za okolje (Arso) so za STA pojasnili, da razen povišanih ravni trdih delcev PM10, drugih preseganj na območju Celja ne beležijo. Ravni delcev so v Celju presežene v hladnejšem delu leta, vendar se rezultati ne razlikujejo bistveno od števila preseganj na drugih merilnih mestih.
V preteklosti so bili za nekatere občine, med katerimi je bilo tudi Celje, pripravljeni odloki o načrtu za kakovost zraka. Ti pa so bili ukinjeni leta 2022 oziroma 2023, saj so meritve pokazale zmanjšanje ravni PM10 v zraku, so dodali na Arsu.
Pri merilnem mestu Celje bolnica so bile sicer lani po podatkih Arsa ravni PM10 presežene 18-krat, pri merilnem mestu na Ljubljanski cesti v Celju pa 17-krat. Tako se je celjska občina leta 2024 med 10 najbolj onesnaženimi slovenskimi občinami s trdimi delci uvrstila na šesto oz. osmo mesto.
Še vedno prihaja do preseganja mejnih dnevnih vrednosti PM10 delcev v zimskem obdobju, a se razmere izboljšujejo, so navedli na občini. Na merilnem mestu Celje bolnišnica so na primer leta 2023 zabeležili 12 preseganj mejne dnevne vrednosti PM10, medtem ko je bilo leta 2020 teh preseganj 23, leta 2017 pa celo 49.
Do preseganja mejnih dnevnih vrednosti prihaja samo pozimi, ko se ostalim virom pridružijo kurišča za ogrevanje. Pomembna dejavnika sta tudi tranzitni promet skozi mesto in kotlinska lega Celja, opozarjajo na občini.
Kakovost zraka sicer Arso v Celju meri že od leta 1990, ves čas na isti lokaciji ob Splošni bolnišnici Celje. Med letoma 2017 do 2021 so meritve izvajali še na Mariborski cesti, leta 2021 pa so to merilno mesto prestavili na Ljubljansko cesto. Januarja leto pa je občina v sodelovanju z Arsom na Mariborski cesti, ki je prometno zelo obremenjena, postavila začasno merilno postajo, ki stoji na križišču blizu trgovine Hofer. Meritve bo Arso izvajal eno leto.
Poleg tega od leta 2007 na območju Celja izvajajo meritve različnih onesnaževal še na avtomatski merilni postaji Gaji, katere skrbnik je občina. Nabor meritev se je z leti spreminjal. Za izboljšanje kakovosti zraka v Celju je občina sprejela vrsto ukrepov. Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju občine je bil v veljavi od leta 2017 do 2023, zaradi izboljšanja kakovosti zraka pa je prenehal veljati s 1. aprilom 2023.
V okviru občinskega programa varstva okolja za obdobje od 2016 do 2020 si je občina kot prvi strateški cilj zadala izboljšanje kakovosti zraka. "Z ukrepi krepitve javnega prometa in trajnostne mobilnosti, nižanja porabe energije v novih stavbah in v stavbah javnega sektorja, širitvijo in optimizacijo omrežja daljinskega ogrevanja smo dosegli ključen specifičen cilj, da na letni ravni ne presegamo mejnih vrednosti za posamezna onesnaževala PM10 in ozon," so zapisali na celjski občini.
Letos pripravljajo nov operativni program varstva okolja, ki bo noveliral program ukrepov tudi za področje zraka. Posebno pozornost namenjajo tudi spodbujanju trajnostne mobilnosti. Sistem souporabe koles je izjemno priljubljen, vse več občanov se odloča tudi za uporabo javnega potniškega prometa Celebus, ki ga bodo z nakupom dodatnih avtobusov še razširili, so navedli.
Glede finančnih spodbud za zamenjavo starih kurilnih naprav so na občini dejali, da so lani za ukrepe in spodbude na področju zemeljskega plina, kar pomeni zamenjava starega plinskega kotla z novim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin ali zamenjava stare kurilne naprave z novim kondenzacijskim kotlom na zemeljski plin in na področju daljinskega ogrevanja namenili 30.000 evrov.
Širijo tudi zelene površine. Tako so leta 2023 zasadili približno 250 novih dreves, lani pa 337. Letos začenjajo tudi projekt Zelena cona, katerega glavni namen je izboljšanje obstoječih zelenih površin in zagotavljanje dodatnih možnosti za rekreacijo in izobraževalne dejavnosti na območju nekdanje drevesnice, so še pojasnili na občini.
Po navedbah predstavnika Celjskih civilnih iniciativ Borisa Šuštarja pa trditev, da je onesnaženje zraka v Celju manjše kot je bilo pred leti, ne temelji na verodostojnih podatkih. Merilno postajo so namreč leta 2021 z najbolj onesnažene Mariborske ceste prestavili na Ljubljansko cesto, ki je manj obremenjena z delci PM10, saj je tam mnogo manj prometa in bistveno manj individualnih kurišč, je opozoril.
"Verodostojne meritve Arso pred leti v Bukovžlaku pa so dokazale najslabše stanje v Sloveniji pri onesnaženju z delci PM10, zato si tam ne upajo več meriti onesnaženja. Emisije iz prometa in pozimi iz kurišč z emisijami iz Cinkarne Celje ter ostalih industrijskih obratov predstavljajo hudo onesnaženje okolja in ogrožanje zdravja ljudi," je za STA dejal Šuštar.
Po njegovih besedah 110 dni temperaturne inverzije in neprevetrenost Celjske kotline dodatno ogrožata zdravje ljudi. Otroci in starejši se ne bi smeli gibati na prostem v tem času, je še opozoril.
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec