N. V. | 2. 8. 2022, 12:00
Čeprav bi večina prisegla drugače, letos vročinskih valov sploh ni bilo veliko! Zakaj?
Vročinski valovi bodo, po ocenah strokovnjakov, vse pogostejši in daljši. Čez 80 let bi lahko vročinski val vztrajal kar 50 dni zapored. Kaj pa o letošnjih vročinskih valovih pravijo vremenoslovci? Govorili smo z meteorologom z Agencije za okolje Brankom Gregorčičem.
Letos vročinskih valov sploh ni bilo veliko! Pravzaprav, sta bila le dva. Zakaj? Ker so bili zelo dolgotrajni. Najdaljšega, trajal je kar 18 dni, so zabeležili v Volčah pri Tolminu.
V letošnjem poletju lahko za zdaj poenostavljeno govorimo o junijskem (trajal je do 4. 7.) in o julijskem (po 15. 7.) vročinskem valu. Vročina je bila obakrat najbolj izrazita na Primorskem, posebej še na Goriškem.
Vse več vročinskih valov
Vse pogostejši in izrazitejši ter časovno daljši vročinski valovi so najbolj opazna posledica klimatskih sprememb na našem območju.
"Trend naraščanja temperatur je kar strm in se v naslednjih desetletjih najbrž ne bo prav dosti spremenil," je jasen meteorolog z Agencije za okolje Branko Gregorčič.
Junij in julij skupaj sta bila letos bolj vroča kot junij in julij 2003. Od avgusta bo odvisno, ali bo letošnje poletje najbolj vroče v zgodovini meritev, ali pa se bo morda uvrstilo "le" na drugo mesto te lestvice.
Vroč julij
Letošnji julij je bil na ravni vse Slovenije četrti najbolj suh (za juliji 2013, 1983 in 2006) in drugi najbolj vroč (za julijem 2015) v zadnjih 60 letih (oziroma po letu 1961), pojasnjuje Gregorčič.
Seveda so po regijah precejšnja odstopanja. Predvsem izstopa Goriška, kjer je bil mesec julij najbolj vroč mesec v zgodovini meritev.
Tudi za Ljubljano velja, da po kriteriju srednje mesečne temperature še niso zabeležili tako toplega meseca, razlaga Gregorčič. Namreč povprečna mesečna temperatura zraka je letos julija v Ljubljani znašala kar 24,4 stopinje Celzija. Pred tem sta bila najbolj vroča julij 2015, ko so izmerili 24,3 stopinje in avgust 2003, ko so termometri pokazali 24,2 stopinje Celzija.
Spodnji graf prikazuje preliminarno oceno odstopanja temperatur po Sloveniji od klimatskega povprečja, pa tudi časovne trende parametra od leta 1961 naprej.
Najbolj vroč dan je bila sobota 23. 7., ko so po Sloveniji padli tudi nekateri vročinski rekordi za mesec julij, medtem ko absolutni rekordi iz avgusta 2013 večinoma niso bili doseženi.
Padavine
Primanjkljaj padavin je bil julija letos največji v Posočju in v delu Gorenjske (med Kranjem in Kamnikom).
Spodnji graf prikazuje preliminarno oceno odstopanj julijske količine padavin po Sloveniji od klimatskega povprečja, pa tudi časovne trende parametra od leta 1961 naprej.
Vremenski obeti
Napovedi za prvo polovico avgusta žal nič ne kažejo na kakšen obilnejši dež ali občutnejšo ohladitev, pove Gregorčič.
Ozračje bodo občasno osvežile le krajevne plohe in nevihte, ki pa k izboljšanju sušnih hidroloških razmer ne bodo bistveno prispevale.
Vročina se bo predvidoma nekoliko stopnjevala v drugi polovici tega tedna, ko v dneh med četrtkom in soboto pričakujemo najvišje dnevne temperature okoli 35 stopinj Celzija.
Teden od 8. 8. do 15. 8. bo predvidoma nekoliko manj vroč, a še vedno bo blizu 30 stopinj. "Prav možno je, da bo avgustovski vročinski val na Primorskem trajal vsaj dva tedna, v notranjosti Slovenije pa manj časa," za Metropolitan razlaga Gregorčič.
