Na eni strani se v ljubljanski porodnišnici rojevajo četverčki, na drugi strani pa rodnost upada: zakaj se vedno manj ljudi odloča za otroka?

Na začetku letošnjega leta se je v ljubljanski bolnišnici pripetil pravi čudež, rodili so se namreč četverčki. Na svet so tako prijokali Matej, Luka, Marko ter Jovan. Četverčki so se rodili staršema Milani ter Nemanji, ki sicer prihajata iz Banjaluke, a vendar živita tukaj..

Takrat je predstojnik ljubljanske porodnišnice Gorazd Kavšek dejal, da so se nazadnje četverčki v Ljubljani rodili leta 2015. "Možnost za rojstvo četverčkov je zelo majhna: približno en na 500 tisoč porodov ali manj. To bi za Slovenijo pomenilo približno enkrat na 15 do 20 let," je povedal.

Starša imata že enega otroka, tako je mali petletnik dobil kar štiri nove bratce. Oče četverčkov je dejal, da ju je bilo sprva strah, a jima otroci predstavljajo pravi blagoslov. "Izjemno sva hvaležna celotni ekipi UKC Ljubljana, ki so nama stali ob strani od začetka," je dejala Milana. Starša sta še povedala, da so vsi otroci dobro. Le eden od otrok potrebuje pomoč pri dihanju, vseeno pa so vsi nameščeni v inkubatorjih. Otroci in mamica bodo v porodnišnici ostali še vsaj en mesec.

V Sloveniji se rodi vse manj otrok

V številu porodov v Sloveniji od osamosvojitve države leta 1991 pa do danes smo doživeli dva upada rojstev. Prvi upad je bil leta 1991, ko je bilo v Sloveniji 22.800 rojstev, drugi pa po letu 2010, so poročali v oddaji Tednik.

Dr. Helena Ban Frangež je med pogovorom za Tednik povedala, da se materinstvo odlaga, kar je tudi srž slabe rodnosti. Izpostavila je še, da so ta opažanja po celem svetu enaka, zaradi česar pogosteje pride do tega, da ženske potrebujejo pomoč pri zdravljenju neplodnosti.

"Pred 10 leti smo imeli pri ženskah z biomedicinsko pomočjo 14 odstotkov žensk, starejših od 40 let. Lani smo jih imeli 24 odstotkov, tako da se vidi, kam gre trend."

Po podatkih NIJZ, je bilo pred 10 leti 3800 porodov več, lani se je rodilo 16.811 otrok. Demografska slika bi bila še slabša, v kolikor pri nas ne bi rojevalo 8 odstotkov mater, ki prihajajo iz drugih držav. "Brez migracij bi bila demografska slika v prihodnjih letih bistveno slabša," je dejal Jože Sambt, redni profesor na Fakulteti za ekonomijo, ter izpostavil, da se priseljuje predvsem mladi, kar je dobro iz vidika rodnosti in otrok ter iz ekonomskega vidika, saj tako nato prihajajo na trg dela.

A zakaj se manj ljudi odloča za otroke?

Na ministrstvu za delo so odločitvi za življenje brez otrok pripisali več faktorjev, kot so to odsotnost stabilne oblike zaposlitev, prekarno delo ter odsotnost stanovanj. Na ministrstvu so prepričani, da vlada že dela na tem, da odpravi omenjene težave, zaradi česar naj bi se posledično divgnila tudi rodnost. A družinam pripadajo tudi različne finančne vzpodbude. "Tako imajo na voljo socialne transferje, direktna plačila, nato subvencije, bodisi znižana ali oprostitev plačila, in tudi davčne olajšave za otroka," je še dejal Igor Feketija z ministrstva za delo.

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj