Dan boja proti okupatorju: ali današnji najstniki sploh še razumejo pojem svobode?

Dan boja proti okupatorju je državni praznik, ki predstavlja tudi uvod v prvomajske šolske počitnice. Kako današnji dijaki dojemalo pomen pomembnega državnega praznika in ali jim predstavlja še kaj drugega kot prost dan, smo vprašali profesorja zgodovine na eni od mariborskih srednjih šol, ki je pojasnil, da je razumevanje pomena takšnega praznika odvisno tudi od starosti dijakov. Poučuje namreč prve in tretje letnike, med njimi pa je opazil določeno razliko.

"Pri prvih letnikih sem opazil, da nekateri niso vedeli, kaj obeležujemo 27. aprila in da večina mlajših dijakov ne razume dobro bistva tega praznika," je povedal. Po njegovih besedah sta to predvsem svoboda in poudarjanje pomena miru. V pogovoru z dijaki je opazil, da nekateri pojmovanje svobode dojemajo preveč enostavno. "Svoboda je tisto, ko lahko počneš, karkoli želiš, je na primer dejal eden od dijakov."

Prevzemanje odgovornosti

Po mnenju sogovornika se pri takšnem dojemanju pojma čutijo vplivi trenutne naravnanosti sodobne družbe."Opaziti je, da dijaki svet dojemajo na način, da je posameznik nad vsem ostalim. Pomembne so le moje pravice in moja osebna svoboda, ne pa tudi prevzemanje odgovornosti." Z dijaki se je zato pred dnevom boja proti okupatorju pogovarjal o tem, da je pri razumevanju koncepta svobode treba prevzemati odgovornost. "Svoboda ne pomeni, da lahko kot posamezniki počnemo, kar nam pade na pamet, pri tem pa kar tako posegamo v pravice drugih," je prepričan.

"Predvsem mlajši praznik v prvi vrsti razumejo kot prost dan, ko nimajo pouka. Nekateri gredo čez počitnice na morje in se tega veselijo."

Nekoliko drugače je po njegovih besedah z dijaki višjih letnikov, ki pojem svobode že dojemajo bolj v okviru družbe kot celote. Sklepa, da se pri njih pozna, da so se pri pouku zgodovine in sociologije, pa tudi pri drugih predmetih, z abstraktnimi pojmi, kot sta svoboda in mir, že srečevali in razvili spodobnost njihovega dojemanja v nekoliko globljem smislu. "A jim je kljub temu treba njihov pomen približati s pomočjo aktualnih tem, saj se z njimi lažje povežejo in poistovetijo."

Bolj se jih dotakne, če odkrijejo sami

"Seveda se je treba navezovati na zgodovino, da smo Slovenci z odporom v drugi svetovni vojni doživeli svoj trenutek herojstva in kot narod, ki je bil skozi zgodovino večkrat potlačen, pokazali hrbtenico. Dokazali smo, da si lahko narod, ne glede na to, kako majhen je, izbori svobodo." A te stvari je za dijake treba aktualizirati in jim jih predstaviti na način, ki ga bodo enostavneje razumeli, je pojasnil. "Da svoboda in mir nista samoumevna, lahko na primer z današnjega vidika lažje razumejo, ko vidijo, kaj se trenutno dogaja v Ukrajini." 

Kot profesor opaža, da je dijakom tudi druge zgodovinske teme najbolj smiselno predstaviti na način, ki jim je blizu. "Profesor mora biti dijakom predvsem mentor, jih spodbujati, da določene stvari raziščejo." Po njegovih besedah se dijakom stvari najbolj vtisnejo v spomin, če jih odkrijejo sami. "če jim zgolj našteješ dejstva, na primer koliko ljudi je umrlo med drugi svetovno vojno, so to samo številke, ki se jih ne dotaknejo tako kot podatki, ki jih s pomočjo profesorjevih smernic najdejo sami, nato pa se v razredu vsi skupaj o njih pogovarjamo," je zaključil.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi