Slastni recepti + ljubezen = rubrika Rok uporabe na Metropolitan.si (z nami vstopite v domače kuhinje znanih)

Zavrženo hrano v Sloveniji v pretežni meri ustvarimo v gospodinjstvih – po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2021) povprečni prebivalec Slovenije na leto zavrže okoli 68 kilogramov hrane. Nekaj te nastane med distribucijo in v trgovini, najmanjši delež v proizvodnji hrane.

Mnogokrat živila zavržemo, ker je, čeprav niso odprta, potekel rok uporabe. Ali pa jih zavržemo zato, ker so tik pred iztekom roka uporabnosti in dejanje upravičimo z razlogom, da "nam ne bo naškodilo".

A to ni vedno potrebno. Obstaja namreč pomembna razlika med tem, ali je na živilu zapisano "uporabno najmanj do" in "uporabiti do". O tem smo vas že podučili v tem članku (KLIK). 

Hrana ni za tjavendan!

Med visoko inflacijo in s tem vrtoglavim višanjem cen mnogih vsakodnevnih izdelkov in živil preprosto moramo govoriti o varčnosti s hrano in se zavedati, da hrana ni za tjavendan.

Na Metropolitan.si smo se zato odločili, da o tem spregovorimo skupaj, z vašo pomočjo. Kako? 

Slastni recepti + ljubezen = rubrika Rok uporabe

"V svetu, kjer število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, od leta 2014 narašča, vsak dan pa zavržemo na tone užitne hrane, je zmanjševanje količin zavržene hrane bistvenega pomena, saj ima zavržena hrana negativne družbene, gospodarske in okoljske posledice. Ko hrano zavržemo, gredo v nič vsi viri, ki so bili uporabljeni za njeno pridelavo, vključno z vodo, zemljo, energijo, delom in kapitalom," opozarjajo na Lidl Slovenija.

Skupaj s partnerji - program Ekošola, Ekologi brez meja, Zveza prijateljev mladine Slovenije, podjetje TAM-TAM, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Etri skupina z Mini tovarno - ustvarili projekt Dan brez zavržene hrane. Tega od leta 2021 obeležujemo 24. aprila. 

"Ob tem dnevu želimo vsakega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov," poudarjajo. 

Pri vplivu, ki ga ima zavržena hrana na okolje, pretresa dejstvo, da je kar od 8 do 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki se ne zaužije. Zato lahko zmanjšanje količine zavržene hrane prinese večplastne koristi za ljudi in planet – izboljšuje prehransko varnost, obravnava podnebne spremembe, prihrani denar ter zmanjšuje pritiske na tla, vodo, biotsko raznovrstnost in sisteme ravnanja z odpadki.

Ozaveščanju o pomembnosti premišljenega ravnanja s hrano smo se odločili pridružiti tudi na Metropolitan.si, skupaj z vami si želimo ustvariti projekt, ki bo v vas vzbudil premislek, želimo si, da vas spodbudi k varčnosti, premišljenosti in tudi k ljubezni do kuhanja.

Projekt Rok uporabe bomo soustvarjali skupaj, pridružili se nam bodo tudi mnogi znani obrazi, ki jih razkrivamo v nadaljevanju. 

Znani obrazi, ki se nam bodo pridružili 

V rubriki Rok uporabe bomo skupaj kritično reflektirali, razbijali mite, premišljevali o vnovični uporabi hrane in dokončni porabi živil in izdelkov, ob tem pa se nam bodo pridružili znani obrazi, ki jih zagotovo že poznate.

Z vami bomo delili njihove najljubše kuharske recepte in jih obiskali v njihovih domačih kuhinjah. 

Pridružili se nam bodo: 

• Luka Jezeršek, chef in del komisije priljubljene slovenske kuharske oddaje MasterChef,

• Tinkara Fortuna, pevka skupine Bepop, avtorica otroških knjig in predstav, 

• Filip Flisar, nekdanji smučar prostega sloga v disciplini smučarski kros in ustanovitelj znamke Pohorska šunka, 

• Ažbe Jug, vratar Nogometnega kluba Maribor,

• Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, in tudi vi, naši bralci. 

"Z učinkovitim ukrepanjem lahko postanemo zgled in navdih za ljudi po svetu" se na Metropolitan.si pridružujemo iniciativi Dneva brez zavržene hrane in vas vabimo, da skupaj z nami zakuhate pogovor o tematiki. 

Novo na Metroplay: “Ljudje mislijo, da je podjetništvo bogastvo brez truda!” | Marko Verdev