15. 1. 2024, 18:23 | Vir: STA
Delodajalci nasprotujejo predlaganemu dvigu minimalne plače (to naj bi bile posledice)
Iz delodajalskih vrst prihajajo odločna nasprotovanja pozivom sindikatov, naj se minimalno plačo za letos uskladi za več kot zgolj 4,2 odstotka, kolikor je znašala letna inflacija v decembru. V Območno obrtno-podjetniški zbornici Maribor svarijo, da bi to vodilo v inflacijsko spiralo in ogrozilo vzdržnost poslovanja mnogih podjetij.
Kot so v odprtem pismu ministru za delo Luki Mescu navedli v mariborski obrtno-podjetniški zbornici, bi preveliko zvišanje minimalne plače spodbudilo rast inflacije, posledično pa bi upadli kupna moč prebivalstva in konkurenčnost slovenskih podjetij na tujih trgih. Dodatno bi se povečali stroški gospodarstva, vsako nadaljnje povišanje stroškov pa predstavlja grožnjo vzdržnosti poslovanja mnogih podjetij, kar bi lahko vodilo v odpuščanja, so posvarili.
Opozorili so, da so slovenska podjetja v času, ko se gospodarstvo v Evropi ohlaja, "izjemno izpostavljena", v tej luči pa spomnili, da sta dodatne obremenitve državljanov in podjetij prinesla že zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujm obnovi ter zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale.
"Skrajni čas je, da država začne razmišljati tudi o razbremenitvah plač. Spomnimo, da je prejšnji zakon o dohodnini to že predvideval, vendar ga je sedanja vlada spremenila in posledično do razbremenitev ni prišlo v meri, kot se je sprva pričakovalo," so pristavili. "Ministra Mesca pozivamo k preudarnemu ravnanju in k opustitvi ideje po višjem povečanju minimalne plače, kot znaša inflacija," so sklenili.
Luka Mesec
Sindikat: 4,2 odstotka ni dovolj
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so medtem na današnji novinarski konferenci razkrili, da bodo na petkovem sestanku socialnih partnerjev predlagali zvišanje minimalne plače za 7,5 odstotka.
"Dvig minimalne plače za 4,2 odstotka, kar je zakonsko obvezni dvig, ni dovolj. Pričakujemo vsaj dvig v višini 7,5 odstotka," je izpostavila predsednica ZSSS Lidija Jerkič. "Menimo, da bi tak dvig pokril razliko v rasti osnovnih življenjskih potrebščin. Sadje se je denimo podražilo za 11 odstotkov, zelenjava za 9,2 odstotka, pekovski izdelki za 7,9 odstotka in tako naprej. To so seveda druge številke kot 4,2 odstotka, kolikor je decembra znašala letna inflacija," je podkrepila pričakovanja zveze.
Predstavniki Sindikata delavcev trgovine Slovenije, Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, Sindikata finančnih organizacij Slovenije, Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije ter tudi Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) pa so k temu, da se minimalna plača uskladi z več kot le inflacijo, pozvali že prejšnji teden. Kot argument za to so navedli, da se življenjski standard delavcev, ki prejemajo minimalno plačo, med njimi so prodajalci, bolničarji, čistilci, oskrbovalci, hišniki, strežniki, kuharji, šoferji, gradbeniki, negovalci, poslabšuje.
Izračun minimalne plače
Pri izračunu minimalne plače se od leta 2021 uporablja nova formula, na podlagi katere mora neto minimalna plača za najmanj 20 in največ 40 odstotkov presegati izračunane minimalne življenjske stroške.
Ob tem se minimalna plača enkrat letno uskladi še najmanj z letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila decembra na letni ravni 4,2-odstotna, lahko pa tudi z drugimi parametri - gibanjem plač, zaposlenosti ter gospodarske rasti.
Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, in ga objavi v uradnem listu. Socialni partnerji bodo to posvetovanje opravili v petek.
