V nekaterih poklicih je možnost za nezgode večja kot v drugih. Kateri so najnevarnejši?
Tragična rudarska nesreča v Premogovniku Velenje, v kateri so v ponedeljek umrli trije rudarji, je pretresla Slovenijo. Vlada je v petek celo razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče: vse prireditve bodo odpovedane, zastave, spuščene na pol droga, življenje v Velenju in Šoštanju bo za trenutek zastalo. A prezgodaj umrlih rudarjev, ki so za delo dali življenje, to ne bo vrnilo.
Nesreča je tako odprla vprašanja o varnosti pri delu, sploh ker so se morali strti rudarji, ki so izgubili kolege, že vrniti v rudnik. Kako je mogoče, da je leta 2025, ko imamo na voljo številne tehnologije, ki nam lajšajo življenje, delo v rudniku še vedno tako tvegano, celo smrtno nevarno? Ko se je zgodila nesreča, so rudarji lignit odkopavali v rovu kar 450 metrov pod površjem.
Nesreče v premogovniku so se v preteklosti že dogajale, leta 2003 sta na primer umrla dva rudarja, osem pa jih je bilo poškodovanih. Toda kljub obsežni medijski pokritosti rudarskih nesreč rudarji niso edini, ki opravljajo tvegana dela. Tudi na nekaj drugih področjih so delavci bolj izpostavljeni smrtnim nesrečam kot drugod: dnevne policijske kronike pogosto vsebujejo poročila o nesrečah na gradbišču, ob sekanju dreves, med vožnjo s traktorjem itd.
Najbolj tvegano je gradbeništvo
Katere so torej panoge, kjer se zabeleži največ težkih poškodb in nezgod s smrtnim izidom? Obrnili smo se na Inšpektorat za delo, kjer so nam sporočili, da so na podlagi zbranih podatkov za leto 2024 obravnavali skupno 47 delovnih nezgod, med temi 2 kolektivni nezgodi, 10 lažjih nezgod, 30 težjih nezgod ter 5 nezgod s smrtnim izidom.
"Največ obravnavanih delovnih nezgod je bilo zabeleženih v dejavnostih gradbeništva in predelovalne dejavnosti (popravila, montaža, proizvodnja ipd., op. a.), kar kaže na povečano stopnjo tveganja v teh sektorjih. Posamezne nezgode so bile ugotovljene tudi v dejavnostih, kot so: gozdarstvo, oskrba z električno energijo, plinom in paro ter upravljanje z odpadki."
Tudi če pogledamo statistiko NIJZ za pretekla leta, je zgodba podobna: med letoma 2014 in 2023 je bilo v gradbeništvu prijavljenih kar 49 smrtnih poškodb, v predelovalnih dejavnostih pa 41. Sledi panoga promet in skladiščenje, kjer se je v tem času zgodilo 31 smrtnih nezgod, v gozdarstvu, kmetijstvu in ribištvu pa 17. Večina poškodovanih ali umrlih med delom je moških.
Morda vas zanima tudi:
- Opozarjal na nepravilnosti v Premogovniku Velenje in ostal brez službe
- Prišlo je do silovitega trčenja, več oseb poškodovanih
Nezgode analizirajo po evropski statistiki
Za prijavo poškodb in smrtnih nezgod pri delu delodajalci sicer uporabljajo sistem SPOT. Prek tega sistema je bilo v letu 2024 prijavljenih 18 smrtnih nezgod. Vendar na inšpektoratu za delo pravijo, da je bila dejanska številka na koncu manjša, ker so tu zajete tudi nezgode, ki po metodologiji evropske statistike nezgod ne ustrezajo nezgodi pri delu, vendar so nezgodo vseeno dobili prijavljeno preko sistema SPOT.
Iz metodologije izhaja, da nezgode ne predstavlja dogodek zaradi vzrokov, ki jih povzroči zdravstveno stanje, npr. srčna ali možganska poškodba ali kakršno koli drugo nenadno zdravstveno stanje, do katerega pride med delom brez očitne povezave s poklicno dejavnostjo delavca. Vendar to velja samo v primerih, ko takšni vzroki niso povezani z delom.
Če si ogledamo poročilo o delu Inšpektorata za delo v letu 2023, je v njem sicer navedeno, da je bilo v letu 2023 prijavljenih 19 smrtnih in kar 973 težjih ter 13.551 lažjih nezgod. Sklepati je torej mogoče, da je bilo poškodb med delom tudi v letu 2024 dejansko več od tistih, ki ustrezajo metodologiji. Tudi poročilo pa kot najbolj tvegane dejavnosti navaja gradbeništvo, sledijo predelovalne dejavnosti ter promet in skladiščenje.
V letu 2023 je bil najpogostejši vzrok smrtne nezgode premikajoče se vozilo, druga najpogostejša vzroka pa padec delavca z višine in padec bremena na delavca. V treh primerih je prišlo do prometne nesreče, v enem primeru je bil vzrok eksplozija pirotehničnih izdelkov, v enem primeru premikajoča se delovna mehanizacija, v enem primeru pa naj bi prišlo do zadušitve delavca na gradbišču v tujini.
Novo na Metroplay: Ana Grdadolnik o nastopu na letošnji Emi, glasbeni karieri in prostem času