Samomori in poskusi samomorov med dijaki v nebo, na eni od ljubljanskih šol z oken primorani odstraniti kljuke

V Sloveniji sta lansko leto naredili samomor 402 osebi, kar je precej nad evropskim povprečjem. Čeprav se večina zaveda, da so samomori pereč problem v slovenski družbi, pa informacije o samomorih običajno ne pridejo v javnost – kar je tudi prav, tako iz pietete do pokojnika in njegove družine kot zaradi preprečevanja morebitnih posnemanj tovrstnih dejanj.

Toda kljub temu se je razvedelo, da je nedavno samomor storil dijak ene od ljubljanskih gimnazij. Neuradno naj bi bil to le vrh ledene gore: tudi v naselju v okolici Ljubljane naj bi si v zadnjem tednu ali dveh življenje vzela vsaj dva mladostnika.

Špekulira se o nesrečnih ljubeznih, o spletnih vsebinah in izsiljevanjih prek spleta, ki mlade pehajo v takšna nepovratna dejanja. Toda ključno sporočilo je, kot že velikokrat prej: mladi so v izjemni stiski.

"Stanje je res kritično, samomorov je bilo letos res preveč," je za osrednji Dnevnik TV Slovenija dejala gimnazijka Eva Oblak iz Dijaške organizacije Slovenija. Povedala je tudi, da pristojni po njihovih izkušnjah ne ukrepajo v zadostni meri.

"Premalo se dela in premalo govori o tej temi," je prepričana. Že lani so na primer predlagali sistematske preglede duševnega zdravja, a se ni nič spremnilo.

Veliko tudi poskusov samomora

Po informacijah TV Dnevnika naj bi bilo veliko tudi poskusov samomora, zadnji večer pred nastankom prispevka. Pred nekaj tedni se je poskus samomora zgodil tudi v Šolskem centru Ljubljana, kjer so po dogodku celo sneli kljuke z oken.

"Odločili smo se, da bomo poskrbeli za varnost na tak način, da sploh ne bo možnosti, da bi kdo to naredil," je povedala direktorica Šolskega centra Nives Počkar.

Ob vsem tem na šolah očitno primanjkuje kadra za pomoč mladostnikov, saj je v TV Dnevniku spregovorila tudi svetovalna delavka na srednji šoli za strojništvo v Ljubljani, ki je sama zadolžena za 500 dijakov, kar pomeni, da ima za posameznega dijaka omejen čas in ga je treba včasih tudi odsloviti.

Po njenih besedah so najpogostejši razlogi za to, da dijaki pridejo k njej, ločitev staršev, prekinitev partnerske zveze in spletno nasilje.

Morda vas zanima tudi:

• Kako lahko mlad človek danes sploh pride do stanovanja?
• Sanjski poklici za mlade v Sloveniji

"Alarm je v celi družbi, zdi se mi, da bi morali tudi starše vzgojiti, jim povedati ali pa jih naučiti. Ko pa starše pokličemo v šolo na nek skupinski razgovor, skupinsko usposabljanje, pa ne pride nihče," je še dejala Nives Počkar.

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje medtem zatrjujejo, da delujejo preventivno, da so povečali število svetovalnih delavcev, da usposabljajo učitelje in druge strokovne delavce, šole pa naj bi prejele smernice za ukrepanje ob samomoru učenca ali dijaka.

Klic v stiski

Mladi se v primeru hude duševne stiske ali samomorilnih misli lahko obrnejo na osebnega zdravnika, nujno številko 112 ali katero od naslednjih ambulant (seznam je s spletne strani Društva psihologov Slovenije):

• Enota za adolescentno psihiatrijo za mladostnike, Grablovičeva 44b, Ljubljana, 01 587 49 55
• Enota za krizne intervencije za odrasle, Grablovičeva 44b, Ljubljana,  01 587 4922
• Psihiatrična klinika Ljubljana Polje urgentna ambulanta 01 587 21 00
• Pediatrična klinika, Sprejemno triažni oddelek – urgentna ambulanta 01 522 92 41
• Služba za otroško in mladostniško psihiatrijo Maribor samo dopoldan 02 22 86 353 in 02 22 86 354

Obstajajo pa tudi organizacije, ki nudijo neposredno pomoč, njihovi kontakti so zbrani na portalu Zivziv.si:

• 116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
• 116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
• 01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
• 031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24h/dan)

Novo na Metroplay: "Materinstvo ti da novo dimenzijo organizacije, produktivnosti in empatije" | Sonja Šmuc